VSRS sodba III Ips 28/2015

Revizija se zavrne.

Tožena stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti tožeči stranki njene revizijske stroške v znesku 1.787,18 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka.

Dosedanji potek postopka

1Tožeča stranka je vtoževala plačilo vode, ki naj bi jo v industrijski coni tožeče stranke v obdobju od maja 2003 do oktobra 2005 dejansko porabila tožena stranka, plačala pa tožeča stranka. V tem obdobju naj bi se povprečna mesečna poraba vode v celotni industrijski coni glede na predhodno obdobje povečala za 3.641 m3 in tako znašala 8.415 m3. Povprečna mesečna poraba vode po števcu pri toženi stranki naj bi v vtoževanem obdobju znašala 14 m3, medtem ko naj bi iz meritev pretoka vode na dovodu v objekt tožene stranke, ki jih je izvedla tožeča stranka, izhajalo, da je tožena stranka mesečno porabila 3.758 m3 vode. Dolgovani znesek za porabljeno in neplačano vodo naj bi (upoštevaje zamudne obresti od dneva zapadlosti posameznih računov ter 20-odstotno povišanje končne postavke) znašal 248.109,17 EUR (prej 59.456.882,00 SIT). Poleg tega je tožeča stranka vtoževala tudi vračilo vseh stroškov, ki naj bi jih imela z odkrivanjem vzroka povečane porabe vode, v skupnem znesku 1.774,47 EUR (prej 425.235,00 SIT).

2Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku za plačilo 248.109,17 EUR z zamudnimi obrestmi ugodilo (I. točka izreka). Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (II. točka izreka).

3Zoper II. točko izreka sodbe sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

4Sodišče je revizijo vročilo tožeči stranki, ki v odgovoru nanjo predlaga, naj se revizija zavrne.

5Na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Mariboru St 5470/2014 z dne 18. 11. 2014 je bil začet stečajni postopek nad toženo stranko. Ker so bila pred tem v revizijskem postopku opravljena vsa procesna dejanja, razen izdaje odločbe, ki je procesno dejanje izključno samo revizijskega sodišča, prekinitev postopka na izdajo revizijske odločbe ni vplivala (primerjaj sodbo VS RS III Ips 41/1997 z dne 4. 12. 1998).

Ugotovljeno dejansko stanje

6Sodišči prve in druge stopnje sta svojo odločitev oprli na naslednja pravno odločilna dejstva:

- Tožeča stranka je dobavljala vodo vsem najemnikom in lastnikom poslovnih prostorov v industrijski coni tožeče stranke preko „internega“ vodovodnega omrežja. Dobavljeno vodo jim je zaračunala glede na dejansko porabo po odčitkih na vodomernih števcih s pribitkom 20 % zaradi izgub vode zaradi dotrajanosti vodovodnega omrežja. Račune za celotno količino porabljene vode je plačevala Komunalnemu podjetju ..., ki je glavni oskrbovalec z vodo.

- Količina porabljene vode v celotni industrijski coni tožeče stranke se je povečala maja 2003. Tožena stranka je bila tedaj edini novi najemnik oziroma novi porabnik vode v industrijski coni tožeče stranke. Tožeča stranka je angažirala Inštitut ... d.d., ki je izmeril količino vode, ki jo dejansko porabi tožena stranka, pri čemer je bila izmerjena količina praktično enaka povečani količini, ki jo je v tem obdobju plačevala tožeča stranka. Poraba vode je ponovno padla na nivo pred majem 2003 takoj po tem, ko je tožeča stranka toženo obvestila o opravljeni meritvi porabe vode.

- Tožena stranka v vtoževanem obdobju vode iz lastne vrtine ni uporabljala.

Revizijske navedbe

7Tožena stranka v reviziji sodišču druge stopnje med drugim očita kršitev pravila o trditvenem in dokaznem bremenu, neopredelitev do pritožbenih navedb, neutemeljeno zavrnitev dokaznih predlogov, kršitev prekluzije navajanja novih dejstev in dokazov ter zmotno uporabo materialnega prava.

Presoja utemeljenosti revizije

8Revizija tožene stranke ni utemeljena.

9Vrhovno sodišče uvodoma poudarja, da je revizija izredno pravno sredstvo proti pravnomočni drugostopenjski sodbi, zato je z njo treba izpodbijati predvsem razloge te sodbe. Samo prepis pritožbenih navedb v reviziji praviloma ne more pripeljati do uspeha stranke v revizijskem postopku, saj takšno ravnanje povsem prezre odgovore sodišča druge stopnje na pritožbene navedbe. Vrhovno sodišče se v nadaljevanju zato opredeljuje le do tistih očitkov, ki izpodbijajo razloge sodišča druge stopnje.

10Poleg tega se Vrhovno sodišče ne opredeljuje do tistih revizijskih očitkov, s katerimi tožena stranka želi poseči v ugotovljeno dejansko stanje, saj revizije zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP). Tožena stranka v reviziji celo sama večkrat pravi, da je bilo dejansko stanje napačno ugotovljeno. Med tovrstne revizijske očitke sodi tudi očitek sodišču druge stopnje, da je spregledalo, da je tožena stranka že v vlogi z dne 5. 12. 2008 pod 13. točko navajala, da je mogoče porabo vode izračunati s primerjavo porabljene elektrike na mesec, ter da je v ta namen predložila dokazila o porabi električne energije za leto 2005, hkrati pa predlagala izvedenca strojne stroke. Na podlagi tovrstnih revizijskih očitkov tožena stranka z revizijo ne more uspeti. Omenjene prepovedi ni mogoče obiti niti z navideznim konstruiranjem bistvenih kršitev določb postopka. Tožena stranka se na več mestih sklicuje na protispisnost. Za protispisnost oziroma za kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP gre v primeru napačnega povzemanja določenega podatka iz spisa v sodbo. Če se zatrjevana protislovnost nanaša na sodnikovo sklepanje, ne gre za protispisnost, pač pa za izpodbijanje dokazne ocene.

11Revizijski očitek tožene stranke o kršitvi pravila o trditvenem in dokaznem bremenu ni utemeljen. V skladu z določbo 212. člena ZPP mora vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika. Tožeča stranka mora dokazati resničnost svojih trditev o dejstvih, s katerimi utemeljuje zahtevek, tožena stranka pa resničnost svojih trditev o dejstvih, s katerimi želi ovreči resničnost tožnikovih trditev o dejstvih, s katerimi utemeljuje zahtevek. V postopku pred sodiščema prve in druge stopnje je tožeča stranka dokazala svoje trditve o porabi sporne količine vode s strani tožene stranke. Zato je bilo na toženi stranki, da dokaže svoje trditve npr. o uporabi vode iz lastne vrtine vse od maja 2003, s katerimi bi omajala dokaze tožeče stranke. Slednje pa toženi stranki ni uspelo.

12Tožena stranka nadalje v reviziji neutemeljeno očita, da je bil dokaz z zaslišanjem priče A. K. neutemeljeno zavrnjen z vnaprejšnjo dokazno oceno. Sodišče namreč ni dolžno izvesti predlaganega dokaza, če med dejstvom, o katerem naj bi priča vedela izpovedati, in med dejstvom, ki se ga želi z zaslišanjem priče dokazati, ni povezave. Sodišče druge stopnje je tako pravilno pojasnilo, da iz dejstva, da je bila vrtina zgrajena in da je bil izveden priključek, ne izhaja, da je tožena stranka vodo iz [lastne] vrtine tudi dejansko uporabljala; zaslišanje priče A. K., ki naj bi povedal, da je izvedel priključek [na lastno vrtino tožene stranke], zato ne bi bilo smiselno za dokazovanje porabe vode iz vrtine (13. točka obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje). V tem delu obrazložitve se je sodišče druge stopnje (smiselno) opredelilo tudi do računa 144/2003, ki ga je A. K. izstavil toženi stranki, in drugačen revizijski očitek tožene stranke ne drži. Do kršitve pravice do izjave ni prišlo.

13Revizijski očitek tožene stranke, da ni jasno, kako je sodišče ugotovilo, kakšne so bile izgube vode [zaradi dotrajanosti vodovodnega omrežja] in da te niso mogle biti večje od 20 %, ni utemeljen. Sodišče druge stopnje je to pojasnilo v 9. točki obrazložitve svoje sodbe.

14Prav tako ni utemeljen revizijski očitek, da naj bi sodišče (druge stopnje) samovoljno odločilo, da meritve izvedenca B. niso pravilne. Sodišče druge stopnje je obrazložilo, da je prvostopenjsko sodišče mnenje izvedenca B. pravilno ocenilo kot neuporabno, pri čemer je pojasnilo, kako je prišlo do tega zaključka, pojasnilo pa je tudi, zakaj dokaza z dejanskimi izmerami porabljene vode ni več mogoče izvesti (11. točka obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje). Procesne kršitve iz 254. člena ZPP, ki naj bi jo storilo sodišče prve stopnje, ki izvedencu B. ni naložilo izdelave dopolnitve izvedenskega mnenja oziroma ki ni postavilo novega izvedenca, tožena stranka ni uveljavljala s pritožbo, zato s temi očitki na revizijski stopnji ne more uspeti. Relativno bistveno kršitev je namreč mogoče uveljavljati v reviziji samo, če je storjena na drugi stopnji ali pa če je bila izvorno storjena na prvi stopnji, pa je pritožbeno sodišče ni sankcioniralo, čeprav je bila s pritožbo uveljavljana.

15Ne drži revijski očitek, da naj bi sodišči prve in druge stopnje v zvezi z zaslišanjem priče V. M. kršili določbe 286. člena ZPP o prekluziji navajanja novih dejstev in dokazov. Tožeča stranka je predlog za zaslišanje te priče podala dvakrat. Prvič je predlog podala v pripravljalni vlogi z dne 15. 1. 2009 (list. št. 148), kar je bilo pred prvim narokom, izvedenim 13. 5. 2009, torej pravočasno (prvi odstavek 286. člena ZPP). Drugič je predlog res podala po prvem naroku, vendar pa je, kot je pojasnila, tokrat predlagala zaslišanje te priče zaradi ugotavljanja okoliščin meritev izvedenca B., ki so se opravljale po prvem naroku. Ker je tožeča stranka z dokaznim predlogom želela dokazovati dejstva, ki so nastala po prvem naroku, je pogoj nekrivde iz določbe četrtega odstavka 286. člena ZPP podan, dokazni predlog pa pravočasen.

16V zvezi z izvajanjem dokaza z izvedencem M., na čigar mnenje sta se oprli sodišči prve in druge stopnje, je sodišče druge stopnje pravilno pojasnilo, da tožena stranka ni bila kooperativna in izvedencu ni zagotovila vseh podatkov, potrebnih za izdelavo natančnega izračuna porabljene vode (11. točka obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje; glej npr. 9. točko izvedenskega mnenja izvedenca M.). Nasprotno toženi stranki nekooperativnost pri izvajanju dokaza z izvedencem B. ni bila očitana. Revizijske navedbe tožene stranke glede njene (ne)kooperativnosti pri izvajanju dokaza z izvedencem(a) zato niso utemeljene.

17Iz obrazložitve sodišča druge stopnje izhaja, da tožeča stranka ni prerekala navedb tožene stranke, da je tožeča stranka istovrstne zahtevke vložila tudi proti drugim subjektom (16. točka obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje), kar pomeni, da teh dejstev ni bilo treba dokazovati (drugi odstavek 214. člena ZPP). Sodišče druge stopnje ima prav, da iz teh dejstev ne izhaja, da tožeča stranka od teh subjektov zahteva plačilo iste vode niti da se nanašajo na isto obdobje, in da bi bil predlagan dokaz z zaslišanjem zakonitih zastopnikov [v tej smeri] lahko zgolj informativne narave, takšni dokazi pa v pravdnih postopkih [praviloma] niso dopustni. Revizijske navedbe tožene stranke, da je povsem jasno specificirala, da tožeča stranka toži druge subjekte za isto vodo za isto obdobje, oziroma da je zelo natančno pojasnila, kaj bosta predlagani priči vedeli povedati, tako ne držijo. Prav tako v tem primeru ne gre za vnaprejšnjo zavrnitev dokaznega predloga z obrazložitvijo, da se je sodišče že prepričalo nasprotno, kar v reviziji očita tožena stranka. Do kršitve pravice do izjave ni prišlo.

18Revizijske navedbe v zvezi z morebitnimi nelegalnimi vodovodnimi priključki tožene stranke glede na obrazložitev sodišča druge stopnje (da za odločitev v obravnavanem sporu niti ni odločilno, kako je tožena stranka vodo odtujevala (z obvodom ali kako drugače); 10. točka obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje) niso odločilnega pomena za odločitev o reviziji, zato Vrhovno sodišče nanje ne odgovarja.

19Ne drži, da se sodišče druge stopnje ni opredelilo do nekaterih pritožbenih navedb glede utemeljenosti tožbenega zahtevka po višini. V 7. točki obrazložitve sodbe je med drugim zapisalo, da tožeča stranka zahteva plačilo manjše količine vode od tiste, na katero kažejo izvedeni dokazi, zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da je zahtevek po višini utemeljen. Opredelilo pa se je tudi do okoliščin, ki so podlaga za začetek teka zamudnih obresti (nepoštenost tožene stranke oziroma vednost tožene stranke, da porabi več vode, kot jo plača; 17. točka obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje).

20Naloga pritožbenega sodišča je, da presodi navedbe v pritožbi, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP). Če se je sodišče prve stopnje natančno opredelilo do vseh spornih pravnih in dejanskih vprašanj, sodišče druge stopnje pa se s takšno presojo izrecno ali konkludentno strinja, potem mu ni treba odgovarjati na pritožbene navedbe, ki pomenijo zgolj ponovitev navedb iz postopka pred sodiščem prve stopnje in na katere je stranka že dobila odgovor. Tako sodišče druge stopnje ni prekršilo svoje dolžnosti, da se opredeli do bistvenih pritožbenih navedb, s tem ko se v okviru presoje utemeljenosti tožbenega zahtevka po višini ni posebej opredelilo do zatrjevane neupravičenosti tožeče stranke do 20-odstotnega povišanja končne postavke zaradi izgub vode. O teh navedbah se je izreklo že sodišče prve stopnje (19. točka obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje, zadnja poved), tožena stranka pa jih v pritožbi ni predstavila v novi luči, ki bi terjala dodatna pojasnila pritožbenega sodišča.

21Prav tako se sodišče druge stopnje ni bilo dolžno opredeliti do pritožbenih navedb v zvezi z zahtevkom za povračilo stroškov, ki naj bi jih tožeča stranka imela z odkrivanjem vzroka povečane porabe vode, v skupnem znesku 1.774,47 EUR. Sodišče prve stopnje o tem delu toženega zahtevka namreč v izreku sodbe sploh ni odločilo, zato pritožbene navedbe v tej smeri niso odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

22Tožena stranka v reviziji nasprotuje zapisu sodišča druge stopnje, da tožena stranka ni prerekala trditev, da je presežek porabljene vode Komunalnemu podjetju ... plačevala tožeča stranka. Vrhovno sodišče pri tem pojasnjuje, da je zapis sodišča druge stopnje v tem delu pravilen, pavšalno prerekanje dejstva, da naj bi terjatev sploh nastala, oziroma prerekanje dejstva, da bi bile takšne količine vode dejansko porabljene, pa niti implicitno ne predstavlja prerekanja trditev o plačevanju računov. Dejstva, ki jih stranka ne zanika, ali jih zanika brez navajanja razlogov, se štejejo za priznana (drugi odstavek 214. člena ZPP), zato tožeči stranki ni bilo treba predložiti dokazila o plačilu računov.

23Tožena stranka ne more uspeti z revizijskim očitkom, da se sodišče druge stopnje ni opredelilo glede pravne podlage tožbenega zahtevka. Če sodišče druge stopnje sprejme materialnopravne razloge sodišča prve stopnje, potem ni nujna ponovna navedba pravnih predpisov, na katere je sodišče prve stopnje oprlo svoje stališče o utemeljenosti zahtevka. Revizijski očitki so v tem delu tudi vsebinsko zgrešeni, saj se ukvarjajo s pravili o odškodninski odgovornosti, medtem ko je bilo o zahtevku za plačilo porabljene in neplačane vode v višini 248.109,17 EUR odločeno na podlagi pravil o neupravičeni pridobitvi.

24Revizijsko sodišče na bistvene kršitve določb pravdnega postopka ne pazi po uradni dolžnosti (371. člen ZPP), zato je treba vsak tak očitek obrazložiti in konkretizirati. Do pavšalnega očitka kršitve iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP se zato Vrhovno sodišče ne opredeljuje. Da sodba sodišča druge stopnje nima pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti (kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP), pa je razvidno že iz obrazložitve te odločbe.

25Glede zastaranja je sodišče druge stopnje pravilno obrazložilo, da skladno s 355. členom Obligacijskega zakonika (OZ) terjatve za vodo zastarajo v 1 letu zgolj, če je dobava izvršena za potrebe gospodinjstva, zahtevek tožeče stranke pa ne temelji na tej podlagi.

Odločitev o reviziji

26S tem je Vrhovno sodišče odgovorilo na očitke, ki so bili odločilnega pomena za odločitev o reviziji.

27Ker je Vrhovno sodišče ugotovilo, da niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, je revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).

28Na podlagi določbe prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP tožena stranka sama nosi svoje revizijske stroške, tožeči stranki pa mora upoštevaje Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 7/95, z nadaljnjimi spremembami in dopolnitvami) v zvezi s prvim odstavkom 20. člena Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 2/15) povrniti stroške za sestavo odgovora na revizijo (Tar. št. 21), materialne stroške (13. člen OT/95) in davek na dodano vrednost (2. člen OT/95).