VSRS sklep II DoR 289/2015

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali zavarovanec (oziroma v primeru njegove smrti njegovi svojci) izgubi zavarovalne pravice iz AO-plus zavarovanja tudi v primeru, ko je kljub izrečeni prepovedi vožnje motornega vozila upravljal vozilo, vendar se je naknadno izkazalo, da je bil ukrep prepovedi vožnje neupravičeno izrečen.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek tožnice, ki je iz naslova AO-plus zavarovanja zahtevala odškodnino v višini 15.997,15 EUR (za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega in za materialno škodo - pogrebni stroški, sedmina, izdelava nagrobnika in ostalo). Presodilo je, da je sodišče dne 27. 12. 2012 sicer res zavrnilo predlog PU Celje, da se tožničinemu bivšemu možu začasno odvzame vozniško dovoljenje, vendar to po mnenju sodišča ne pomeni, da pokojnemu v času škodnega dogodka z dne 24. 12. 2012 ni bil izrečen ukrep prepovedi vožnje motornega vozila oziroma da je v času škodnega dogodka vozil z ustreznim vozniškim dovoljenjem (potrdilo PU Celje z dne 21. 12. 2012, izdano na podlagi drugega odstavka 113.a člena Zakona o prekrških; v nadaljevanju ZP-1). Izrečeni ukrep prepovedi vožnje motornega vozila je za pokojnega v času škodnega dogodka še vedno veljal (drugi odstavek 113.c člena ZP-1), in to kljub temu, da je sodišče kasneje ugotovilo, da ukrep policistov ni bil upravičeno izrečen. Ker je torej pokojni upravljal vozilo v času, ko mu je bila izrečena prepoved vožnje motornega vozila, je tožnica po mnenju prvostopenjskega sodišča izgubila pravice iz zavarovalne pogodbe.

2Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo.

3Tožnica v predlogu za dopustitev revizije navaja, da so se opoldne dne 21. 12. 2012 pri pokojnem možu I. K. pojavili policisti in mu očitali, da je zjutraj istega dne storil prekršek po 7. točki drugega odstavka 110. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (v nadaljevanju ZPrCP), ter mu na podlagi 113.a člena ZP-1 izrekli prepoved vožnje motornega vozila. Pokojni je trdil, da v prometni nesreči z dne 21. 12. 2012 sploh ni bil udeležen. To naj bi bilo po mnenju tožnice potrjeno tudi s sklepom Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu PR 373/2012 z dne 27. 12. 2012, s katerim je sodišče zavrnilo predlog za začasni odvzem vozniškega dovoljenja z argumentom, da očitani prekršek po 110. členu ZPrCP ni mogel biti storjen. Tožnica v predlogu poudarja, da lahko policija po drugem odstavku 113.a člena ZP-1 odvzame vozniško dovoljenje in izreče prepoved nadaljnje vožnje samo na kraju prekrška in ne pred domačo hišo, kot se je to zgodilo v konkretnem primeru. Višjemu sodišču očita, da je zmotno uporabilo materialno pravo, saj je pokojni v času nesreče dne 24. 12. 2012 imel vozniško dovoljenje in zato tudi sama ni izgubila zavarovalnih pravic. Predlaga, da se revizija dopusti glede vprašanja, ali pomeni nezakoniti sklep PU Celje dejansko odvzem vozniškega dovoljenja in ga zato pokojni v času nesreče z dne 24. 12. 2012, v kateri je umrl, ni imel, ali pa sklep sodišča z dne 27. 12. 2012 pomeni, da je policija pokojnemu na podlagi drugega odstavka 113.a člena ZP-1 nezakonito izrekla prepoved vožnje motornega vozila in mu nezakonito začasno odvzela vozniško dovoljenje in je torej pokojni v času smrti imel veljavno vozniško dovoljenje. V abstraktnem smislu pa se vprašanje po mnenju tožnice glasi: "Ali ima nepravilen in nezakonit sklep med svojim trajanjem učinek ali pa njegova nezakonitost izniči sklep od izdaje dalje?" Tožnica meni, da gre v konkretnem primeru za vprašanje, o katerem še ni sodne prakse. Odločitev je po njenem mnenju pomembna tudi zaradi zagotovitve enotne uporabe prava in zaradi zagotovitve pravne varnosti.

4Predlog je utemeljen.

5Vrhovno sodišče je ocenilo, da je glede pravnega vprašanja, opredeljenega v izreku, izpolnjen pogoj za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), zato je revizijo na podlagi tretjega odstavka 367.c člena ZPP dopustilo.