VDSS sklep Pdp 397/2015

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo in odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške sodnega postopka.

2Zoper navedeni sklep je dne 12. 3. 2015 vložila pritožbo tožnica in v pritožbi navaja, da se z odločitvijo sodišča prve stopnje ne strinja in da tožena stranka tožnice namerno ni želela osebno obvestiti o prenehanju delovnega razmerja, čeprav je tožnica ves čas skušala priti v stik z odgovornimi osebami in z njihove strani dobiti pojasnila glede zaposlitve. Tožnica je navajala, da so bili vsi zaposleni pri toženi stranki, s katerimi je skušala navezati kontakte, zelo zadržani in skoraj nedosegljivi. Nikakor ne drži, da je zamudila rok za vložitev tožbe, saj je v pogodbi zapisana konkurenčna klavzula, v tem času 24 mesecev tožnica tako ni smela na novo skleniti pogodbe o zaposlitvi, saj bi ji sicer grozila tudi kazen. Tožnica meni, da je bila tudi upravičena do letnega dopusta in zato je tožena stranka kršila njene pravice iz delovnega razmerja, tudi s tem, ko je izdala sklep po poteku poskusne dobe. Tožnica predlaga, da pritožbeno sodišče njeni pritožbi ugodi in preveri njeno tožbo po vsebini. Dne 20. 3. 2015 pa je dopolnila pritožbo zoper sklep in navedla, da je pritožbo vložila zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navedla je, da skupaj z dopolnitvijo pritožbe sodišču pošilja tudi dokumentacijo, s katero dokazuje, da je dosegla plan (1.500,00 EUR), da je skupaj dosegla promet 4.614,68 EUR in da je ves čas tudi po 3. 9. 2014 delala, saj je redno komunicirala z nadrejenim delavcem po mail-ih, res pa ji le-ta ni odgovarjal. Tožnica meni, da ji tožena stranka zavestno ni hotela povedati in jo obvestiti o prekinitvi delovnega razmerja.

3Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo prerekala trditve tožnice in navedla, da je tožnica vložila tožbo šele 27. 10. 2014, čeprav je bil prvi poskus vročitve odpovedi s strani tožene stranke izkazan z dne 5. 9. 2014 in je torej zamudila 30-dnevni prekluzivni rok. Tožena stranka še navaja, da je pooblaščenec tožnice prejel sklep naslovnega sodišča 25. 2. 2015 in da je tožnica dne 12. 3. 2015, torej še v času pritožbenega roka, vložila pritožbo, v kateri navaja, da se z odločitvijo sodišča ne strinja. Dne 23. 3. 2015 pa je tožnica sodišču posredovala še dopolnitev pritožbe, kar pa je po mnenju tožene stranke prepozno, saj je vlogo vložila preteku pritožbenega roka. Zato tožena stranka meni, da pritožbeno sodišče dopolnitve pritožbe v obsegu, v katerem uveljavlja tožnica nove pritožbene razloge, ne sme upoštevati.

4Pritožba ni utemeljena.

5Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz drugega odstavka 350. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti in tudi ne kršitev, na katere se tožnica sklicuje le pavšalno.

6Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov v zvezi s postopkom vročitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi ugotovilo, da je tožena stranka izkazala, da je bila tožnici pravilno vročena odpoved dne 13. 9. 2014. Tožena stranka je tožnici vročila redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga neuspešno opravljenega poskusnega dela, ki je datirana z 3. 9. 2014, v skladu s četrtim odstavkom 88. člena ZDR-1, ki določa, da se odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu vroča s priporočeno pošiljko s povratnico na naslov prebivališča, določenega v pogodbi o zaposlitvi, razen če je delavec naknadno pisno sporočil drug naslov. Iz priložene fotokopije pisemske ovojnice in povratnice (priloga B2) izhaja, da je bila pošiljka naslovljena na ime tožnice, na naslov Ulica A. v B.. Tožnica je na poravnalnem naroku tudi izrecno potrdila, da je to naslov, na katerem živi in je prijavljena. Iz obvestila o sledenju pošiljke Pošte Slovenije z dne 12. 11. 2014 izhaja, da je tožena stranka odpoved pogodbe o zaposlitvi dne 4. 9. 2014 poslala tožnici s priporočeno pošiljko in da je bila tožnica 5. 9. 2014 o pošiljki obveščena, v obvestilu pa je navedeno, da jo mora prevzeti na pošti v 15 dneh od prejema obvestila, tj. do 22. 9. 2014. Tožnica kljub obvestilu pošiljke ni prevzela v roku za sprejem, zato je sodišče upoštevalo določbo četrtega odstavka 88. člena ZDR-1, ki določa, da se šteje vročitev za opravljeno, ko poteče osmi dan od dneva prvega poskusa vročitve.

7Sodišče je pravilno ugotovilo, da se šteje, da je bila tožnici odpoved vročena 13. 9. 2014 in da je tožbo vložila pri naslovnem sodišču 27. 10. 2014, torej po 30-dnevnem roku za uveljavljanje sodnega varstva in v posledici navedenega pravilno tožbo zavrglo.

8Tožnica je sodišču dne 23. 3. 2015 posredovala dopolnitev pritožbe, ki pa je bila glede na to, da je sodbo prejel pooblaščenec tožnice dne 25. 2. 2015, podana po poteku pritožbenega roka. Zato vloge tožnice z naslovom „dopolnitev pritožbe“ pritožbeno sodišče ni upoštevalo. Pritožbeni roki so prekluzivni in če ga stranka zamudi, lahko uveljavlja le vrnitev v prejšnje stanje pod pogoji iz 117. člena ZPP. Tožnica je pritožbo vložila pravočasno, zato je pritožbeno sodišče o tej pritožbi tudi odločilo, v prepozni dopolnitvi pritožbe pa je tožnica navajala nova dejstva in nove dokaze, ki pa jih je pritožbeno sodišče upoštevalo samo v okviru navedb, ki jih je podala v pravočasno vloženi pritožbi. Pritožbeno sodišče zato dopolnitve pritožbe v obsegu, v katerem uveljavlja tožnica nove pritožbene razloge, ni upoštevalo. Novih dejstev in dokazov v dopolnitvi pritožbe tožnice ni mogoče obravnavati kot dodatna pojasnila k že vloženi pritožbi.

9Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo tožnice kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).