VSL sodba II Kp 25766/2010

I. Pritožba zagovornice obsojenega A. A. se zavrne kot neutemeljena in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Obsojenec se oprosti plačila stroškov pritožbenega postopka.

1Z izpodbijano sodbo je Okrožno sodišče v Novem mestu zaradi neizpolnitve posebnega pogoja obsojenemu preklicalo pogojno obsodbo, izrečeno s sodbo Okrožnega sodišča v Novem mestu II K 25766/2010 z dne 13. 11. 2013 in obsojenemu izreklo v tej sodbi določeno kazen eno leto zapora.

2Zoper sodbo se je pritožila obsojenčeva zagovornica iz vseh pritožbenih razlogov in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da postopek za preklic pogojne obsodbe ustavi, obsojencu pa izpolnitev obveznosti iz posebnega pogoja odpusti.

3Pritožba ni utemeljena.

4Po preizkusu izpodbijane sodbe v okviru pritožbenih navedb, pritožbeno sodišče pritrjuje zaključku izpodbijanega sklepa, da obsojenec v času, ki mu je bil določen kot posebni pogoj, ni izkazal resne pripravljenosti v smeri poplačila dolga oškodovancu. Navedeno kaže, da ima nesprejemljiv in nekritičen odnos do storjenega kaznivega dejanja in pogojna obsodba pri njemu ni dosegla pričakovanega učinka. Zato je pogojno obsodbo utemeljeno preklicalo.

5Teh pravilnih zaključkov izpodbijanega sklepa pritožnica ne more uspešno izpodbiti s sklicevanjem, da je obsojeni ves čas teka roka za izpolnitev posebnega pogoja prijavljen na Zavodu za zaposlovanje, pri čemer bi bil v primeru, če bi odklonil ustrezno zaposlitev, izbrisan iz evidence brezposelnih oseb. Pritožbeno sodišče sicer pritrjuje pritožnici, da je zaradi splošne gospodarske krize v naši državi težko dobiti redno zaposlitev, kakor tudi, da da obsojeni ne more dobiti zaposlitev na delovnih mestih, kjer se zahteva potrdilo o nekaznovanosti. Vendar se od obsojenca, ki mu je bil v pogojni obsodbi določen poseben pogoj, da mora oškodovancu povrniti škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem, pričakuje, da poleg tega, da se trudi pridobiti redno zaposlitev, sredstva za poplačilo obveznosti pridobi tudi z drugimi, to je priložnostnimi deli, ki so lažje dostopna kot redna zaposlitev. Iz podatkov spisa je razvidno, da so bila tovrstna, sezonska dela obsojenemu tudi ponujena, vendar teh del obsojeni dejansko ni sprejel in ni opravljal. Prvostopenjsko sodišče je tudi pravilno zaključilo, da obsojeni, razen verbalnega zatrjevanja, da se je trudil poiskati zaposlitev, navedenega ni z ničemer izkazal niti sodišču, niti na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, kot to izhaja iz njihovega dopisa. Zato pritožbeno zatrjevanje, da se je obsojeni trudil pri reševanju nastale situacije in bil pri tem zelo aktiven, nimajo podlage v spisovnem gradivu. Nenazadnje iz navedb obsojenega izhaja, da se je pri iskanju zaposlitve omejil zgolj na območje B. in dela izven te regije sploh ni iskal.

6Pritožbeno sodišče sicer pritrjuje pritožnici, da je bil obsojenemu postavljen relativno kratek rok za poplačilo precej visokega posebnega pogoja. Vendar ob tem ni mogoče spregledati, da je od izvršitve kaznivega dejanja minilo že šest let, pa obsojeni v vsem tem času, oškodovancu še ni povrnil prav ničesar.

7Brezuspešno je tudi pritožbeno sklicevanje na obsojenčevo slabo psihično stanje. Iz podatkov spisa ni razvidno, da bi bilo obsojenčevo zdravstveno stanje tako slabo, da bi mu preprečevalo opravljanje kakršnega koli dela. Pritožnica je pritožbi sicer priložila fotokopijo zdravstvenega kartona za obsojenega, iz katerega izhaja, da zdravnik obsojenemu dejansko predpisuje antidepresiva Helex in Cipralex, vendar pa se zadnji tovrstni zapis nanaša na oktober 2013. Tako pritožnica ni izkazala, da bi bil obsojeni zaradi psihičnih težav pridobitno nesposoben v času trajanja roka za izpolnitev posebnega pogoja. Glede pritožbenih navedb, da obsojencu njegovo zdravstveno stanje preprečuje prestajanje zaporne kazni, pa pritožbeno sodišče pritrjuje razlogom prvostopenjskega sodišča v točki 25 izpodbijane sodbe, da bo navedeno lahko predmet ocenjevanja šele, ko bo obsojeni napoten na prestajanje zaporne kazni.

8Brezuspešno je tudi pritožbeno sklicevanje, da terjatev oškodovanca izvira iz časa, predno je bil obsojeni v postopku osebnega stečaja in bi zato oškodovanec to terjatev moral prijaviti v postopku osebnega stečaja nad obsojenim. Oškodovanec je glede na to, da je zoper obsojenega v povezavi z navedeno terjatvijo tekel kazenski postopek, bil upravičen v tem postopku uveljavljati premoženjskopravni zahtevek. Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) ima glede terjatev stečajnega dolžnika iz naslova kazenskega postopka posebne določbe. Tako je v 2. točki drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP določeno, da odpust obveznosti stečajnega dolžnika ne učinkuje za terjatev iz naslova v pogojni obsodbi določenega posebnega pogoja vrnitve premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem. Navedeno pomeni, da je obsojeni dolžan kljub temu, da je bil v postopku osebnega stečaja in je v tem postopku prišlo tudi od odpusta terjatev, oškodovancu v celoti povrniti škodo, ki mu jo je povzročil s kaznivim dejanjem in je bila povrnitev le-te določena kot poseben pogoj v pogojni obsodbi Okrožnega sodišča v Novem mestu II K 25766/2010 z dne 13. 11. 2013. Tako okoliščina, da je bil nad obsojenim v času, ko mu je bila izrečena izpodbijana sodba, uveden osebni stečaj, kar je v postopku pred sodiščem prve stopnje sicer zamolčal, obsojenega ne razbremeni plačila premoženjskopravnega zahtevka oškodovanca, ki mu je bil določen kot posebni pogoj v pogojni obsodbi.

9Na podlagi vsega navedenega pritožbeno sodišče pritrjuje izpodbijani sodbi, da obsojeni v roku, ki je bil določen za izpolnitev posebnega pogoja, ni ukrenil vsega potrebnega za to, da bi oškodovancu vsaj v manjšem obsegu poplačal dolg, povzročen s kaznivim dejanjem. Zgolj okoliščina, da je bil obsojeni prijavljen na Zavodu za zaposlovanje ne zadošča za zaključek, da je obsojenec ukrenil vse, kar bi lahko, da bi oškodovancu poplačal dolg, ki izvira iz kaznivega dejanja. Obsojeni bi poleg iskanja primerne redne zaposlitve, ki bi ustrezala njegovi izobrazbi, dolg lahko poplačal tudi z opravljanjem priložnostnih del, pri čemur mu je bila ta možnost, to je oprava sezonskega dela na Zavodu za zaposlovanje tudi ponujena, prav tako bi lahko opravil kakšno drugo priložnostno delo, četudi to ne ustreza njegovi formalni izobrazbi, prav tako bi lahko možnost zaposlitve ali vsaj opravo priložnostnih del iskal izven svojega lokalnega okolja. Obsojeni je namreč star zgolj 35 let in z ničemer ni izkazal, da bi mu zdravstvene težave preprečevale opraviti dela, s katerimi bi lahko vsaj v manjšem delu poplačal oškodovanca. Navedeno pa so okoliščine, ki po oceni pritožbenega sodišča ne opravičujejo odpust dolga, za katerega se zavzema pritožnica.

10Na podlagi vsega navedenega pritožbeno sodišče pritrjuje izpodbijani sodbi, da okoliščina, da obsojenec oškodovancu v roku, ki mu je bil določen za izpolnitev pogoja ni plačal prav ničesar, pri čemer je od izvršitve kaznivega dejanja pa do preklica pogojne obsodbe preteklo pet let, kaže, da ima obsojeni nesprejemljiv in nekritičen odnos do storjenega kaznivega dejanja in njegovih posledic in da izrečena pogojna obsodba nanj ni imela pričakovanega učinka, zato je prvostopenjsko sodišče izpodbijano pogojno obsodbo utemeljeno preklicalo. Ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe ni ugotovilo kršitev kazenskega postopka in kazenskega zakona v škodo obsojenega, ki jih pritožbeno sodišče preizkuša po uradni dolžnosti skladno z določbo prvega odstavka 383. člena ZKP, je pritožbo obsojenčeve zagovornice zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

11Obsojenčeva zagovornica s pritožbo ni uspela, vendar je pritožbeno sodišče upoštevaje, da je obsojeni prejemnik denarne socialne pomoči, le-tega oprostilo plačila sodne takse kot stroška pritožbenega postopka.