VSL sklep II Cp 2442/2015

Pritožba se zavrne in se sklep o dedovanju sodišča prve stopnje potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o dedovanju po pokojni I. I. ugotovilo obseg zapuščine, zakonite dedne upravičence, odstop dednih deležev A. A., B. B., C. C., D. D., E. E. in F. F. v korist sodedinje G. G. (I. točka izreka) in razglasilo zakonita dediča, G. G., ki deduje 5/6 zapuščine in H. H., ki deduje 1/6 zapuščine (II. točka izreka).

2Zoper sklep o dedovanju sta pritožbo vložila dediča G. G. in H. H. Navajata, da zapuščinsko sodišče ni upoštevalo sklepa Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 366/2015 in dopisa notarke, kateremu je bil priložen zapustničin preklic pogodbe o preužitku in zemljiškoknjižnega izpiska z dne 11. 4. 2014, iz katerega je razvidno, da je na sporni nepremičnini v času smrti kot lastnica še vedno vknjižena zapustnica. Pritožnika še navajata, da od premičnega premoženja, ki sodi v zapuščino, manjkajo še osebne stvari pokojne I. I., pritožujeta pa se tudi zoper odmerjeno takso.

3Pritožba ni utemeljena.

4Dedič H. H. je trdil, da v zapuščino sodi tudi ½ solastninski delež na nepremičnini s parc. št. 294/3 k. o. ..., kar je pokojna s pogodbo o preužitku 17. 12. 2013 prenesla na prevzemnico J. J., vendar pa jo je z dopisom notarki pred svojo smrtjo preklicala. Zaradi nastalega spora o tem, katero premoženje sodi v zapuščino, je prvostopenjsko sodišče dediča najprej napotilo na pravdo, slednji pa se je zoper ta sklep pritožil, češ da z J. J. ni v nikakršnem odnosu in da ona ni dedinja. Višje sodišče v Ljubljani je s sklepom II Cp 366/2015 10. 3. 2015 ugodilo pritožbi ter sklep sodišča prve stopnje razveljavilo, ker je ugotovilo, da ne gre za spor med dediči. Prvostopenjsko sodišče je nato zapuščinski postopek nadaljevalo in izdalo izpodbijani sklep o dedovanju, ne da bi kot zapuščino obravnavalo navedeno nepremično premoženje.

5Pritožbeni očitek dedičev, da prvostopenjsko sodišče ni upoštevalo sklepa Višjega sodišča ni utemeljen, saj slednjega očitno narobe razumeta onadva. Razlog za ugoditev pritožbi je bil le v tem, da se spor med dedičem in tretjo osebo ne rešuje tekom zapuščinskega postopka in da slednjega zato ni dopustno prekinjati.

6Zapuščinsko sodišče prve stopnje je zato moralo nadaljevati z zapuščinskim postopkom in je pri ugotavljanju obsega zapuščine pravilno upoštevalo pogodbo o preužitku, ustrezno sklenjeno v obliki notarskega zapisa (567. čl. Obligacijskega zakonika; OZ). Če dediča menita, da je pogodba o preužitku neveljavna, ker jo je zapustnica za časa življenja preklicala in da torej sporna nepremičnina sodi v zapuščino, bosta morala za razveljavitev te pogodbe sprožiti drug ustrezen postopek, saj pogodba velja, dokler ni razveljavljena. Preklic dvostranskega pravnega posla s strani ene od pogodbenih strank namreč ne povzroči samodejno prenehanja njegove veljavnosti. (Glede pogodbe o preužitku zakon določa pogoje za njeno razvezo (568. čl. OZ), za odstop od nje pa veljajo splošna pravila glede razveze pogodbe).

7Prav tako je neutemeljen očitek, da sodišče ni upoštevalo premoženja zapustnice, ki ga je ta imela v trenutku smrti. Drži sicer, da je iz zemljiškoknjižnega izpiska z dne 11. 4. 2014 (list. št. 4) razvidno, da je bila na spornem delu nepremičnine še vedno kot lastnica vpisana zapustnica, vendar pa iz izpisa z dne 27. 3. 3015 (list. št. 31) izhaja, da je J. J. lastnica celotne nepremičnine, pri čemer je začelo učinkovanje vpisa imetnika (na delu, ki ga je odsvojila zapustnica) s 14. 1. 2014, kar je še pred smrtjo zapustnice (10. 3. 2014).

8Očitek, da sodišče pri ugotavljanju obsega zapuščine ni upoštevalo osebnih stvari zapustnice, tudi ni utemeljen, saj je preveč pavšalen. Dediča ne navajata, katere premičnine naj bi sodile v zapuščino, pa jih je sodišče prezrlo.

9Tudi sodna taksa je odmerjena pravilno. Količnik za odmero takse po 17. čl. Zakona o sodnih taksah za obravnavo zapuščine, ki se konča s sklepom o dedovanju, znaša 1,5. Vrednost zapuščine sodi v razred med 4000 in 5000 EUR, za katero je predvidenih 126,00 EUR, kar pri količniku 1,5 predstavlja (pravilno) odmerjenih 189,00 EUR sodne takse.

10Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa tudi ne razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP), je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep (2. tč. 365. čl. ZPP).