UPRS sklep III U 96/2014

I. Tožba se zavrže.
II. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje se zavrže.

Občinska uprava Občine Sežana (v nadaljevanju organ prve stopnje) je z odločbo številka 3501-83/2013-3 dne 12. 12. 2013 družbi A. d.o.o. iz … izdala dovoljenje za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom, v času potekanja tradicionalne javne prireditve "Kresovanje 2014", na parkirišču ob starem gasilskem domu v mestu …, na zemljišču parc. št. 2976/1 k.o. … (točka 1. izreka). V točkah 2. do 4. izreka so določeni dnevi prireditve, odgovorna oseba in pogoji pod katerimi mora biti prireditev izpeljana.

Tožeča stranka je zoper navedeno odločbo vložila dne 27. 12. 2013 pritožbo, ki jo je organ prve stopnje s sklepom številka 3501-83/2013-6 z dne 19. 2. 2014 zavrgel z utemeljitvijo, da tožeča stranka, ki ni bila stranka v postopku na prvi stopnji, ni oseba upravičena za vložitev pritožbe. Iz pravnega pouka vsebovanega v sklepu pa izhaja, da je zoper sklep dovoljena pritožba na župana Občine Sežana.

Tožeči stranki v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje navajata, da glede na vsebino odločitve v sklepu z dne 19. 2. 2014 domnevata, da tožbo zoper izpodbijano odločbo lahko vložita le na podlagi 4. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). Menita, da sta zaradi 30 dnevnega roka določenega v prvem odstavku 28. člena ZUS-1, zamudili rok za vložitev tožbe na podlagi 4. člena ZUS-1. Zatrjujeta, da je do zamude roka prišlo zaradi čakanja na rešitev pristojnega organa pritožbi. Zato sodišču predlagata, da jima, glede na to da sta neuki stranki, dovoli vrnitev v prejšnje stanje.

Tožeči stranki navajata, da jima je bila z izpodbijana odločbo kršena pravica do zdravega življenjskega okolja iz 72. člena Ustave Republike Slovenije. Toženi stranki očitata, da je v postopku izdaje izpodbijane odločbe in sklepa z dne 19. 2. 2014 bistveno kršila pravila upravnega postopka, nepravilno uporabila materialne predpise in napačno ugotovila dejansko stanje. Menita, da je zato tožena stranka odgovorna za škodo, ki jima je nastala. Sodišču predlagata, da ugotovi, da sta bili v svojih pravicah in pravnih koristih z izpodbijano nezakonito odločbo in s sklepom o zavrženju pritožbe prizadeti. Zahtevata tudi ugotovitev, da je tožena stranka z izpodbijano odločbo v nasprotju z Uredbo o načinu uporabe zvočnih naprav, ki na shodih in prireditvah povzročajo hrup, organizatorju dovolila, da so se na posameznih prireditvah dne 14., 21., 24., 27. in 28. 12. 2013 uporabljale zvočne naprave več kot 4 ure v času noči. Poleg tega tožeči stranki zahtevata odškodnino za duševne bolečine zaradi kršitve pravice do zdravega življenjskega okolja v znesku 500 EUR.

K točki I. izreka:

Tožbo je sodišče zavrglo iz naslednjih razlogov:

V upravnem sporu odloča sodišče o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika. O zakonitosti drugih aktov odloča sodišče v upravnem sporu samo, če tako določa zakon (prvi odstavek 2. člena Zakona o upravnem sporu). Dokončni upravni akt je tisti akt, zoper katerega ni mogoče vložiti rednih pravnih sredstev v postopku odločanja (tretji odstavek 2. člena ZUS-1). Po prvem odstavku 4. člena ZUS-1 odloča sodišče tudi o zakonitosti posamičnih aktov, s katerimi organi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. V upravnem sporu se lahko izpodbijajo tudi sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan (drugi odstavek 5. člena ZUS-1).

V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ prve stopnje s sklepom z dne 19. 2. 2014 zavrgel pritožbo drugega tožnika zoper dovoljenje za začasno čezmerno obremenitev s hrupom, ki je bilo izdano organizatorju prireditve z izpodbijano odločbo. V navedenem sklepu je tožena stranka v skladu z določbami Zakona o splošnem upravnem postopku v pravnem pouku navedla, da je zoper sklep dovoljena pritožba na župana Občine Sežana. Iz navedb v tožbi pa izhaja, da tožeča stranka pravice do pritožbe zoper navedeni sklep še ni izkoristila. To pa pomeni, da pogoji, ki so za izpodbijanje upravnega akta v upravnem sporu določeni v tretjem odstavku 2. člena in drugem odstavku 5. člena ZUS-1 pred dokončnostjo sklepa o zavrženju pritožbe zoper izpodbijano odločbo, niso izpolnjeni.

Ob upoštevanju dejstva, da ima tožeča stranka sodno varstvo zoper izpodbijane upravne akte zagotovljene v upravnem sporu, ni izpolnjen niti pogoj, ki je za vložitev tožbe določen v 4. členu ZUS-1.

Ker tožba zoper sklep, ki še ni dokončen upravni akt v upravnem sporu ni dopustna, jo je sodišče zavrglo po 4. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Sodišče tožečo stranko ob tem opozarja tudi na določbo 7. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, po kateri v upravnem sporu ni dopustno izpodbijati upravnega akta zoper katerega je bila mogoča pritožba, pa ta sploh ni bila vložena.

K točki II. izreka:

Ker iz predhodnih točk te obrazložitve izhaja, da ima tožeča stranka sodno varstvo zoper izpodbijani sklep in odločbo zagotovljeno v upravnem sporu, to pomeni, da za presojo zakonitosti izpodbijanih aktov na podlagi 4. člena ZUS-1, niso izpolnjeni pogoji. Sodišče za odločanje o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, ni imelo pravne podlage in ga je zato zavrglo.