VDSS sodba Psp 58/2015

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo odločbo tožene stranke št. ... z dne 9. 7. 2014 in v 2. točki izreka odločbo Centra za socialno delo A. št. ... z dne 12. 10. 2012. CSD je naložilo, da izda odločbo o višini državne štipendije in odločbo o drugih pravicah iz javnih sredstev v roku 30 dni po pravnomočnosti sodbe.

2Zoper sodbo je pritožbo vložila tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Iz izpodbijane sodbe izhaja, da bi morala tožena stranka tožnico pravilno poučiti o materialnih pravicah, saj je prišlo do spremembe zakonodaje v 7. in 8. členu Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS, Ur. l. RS, št. 62/2010 s spremembami). Tožena stranka v zvezi s tem navaja, da se pravna podlaga, ki je relevantna v konkretni zadevi, od začetka uporabe ZUPJS ni spreminjala. Sodišče prve stopnje nadalje tudi meni, da sklicevanje na pouk v vlogi ne zadostuje, saj mora po načelu pomoči neuki stranki, uradna oseba, ki vodi postopek skrbeti, da nevednost in neukost stranke nista v škodo pravic, ki ji po zakonu gredo. Tožena stranka omenja sodno prakso v zvezi s četrtim odstavkom 7. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, Ur. l. RS, št. 80/99 s spremembami) in sicer VIII Ips 106/2013 ter VIII Ips 94/2014. Iz sodne prakse izhaja, da navedene določbe ni mogoče razlagati tako, da stranki ni treba skrbeti za svoje pravice. Če stranka uveljavlja pravno sredstvo, mora navesti vsaj to, katero pravno sredstvo uveljavlja in na kateri dejanski podlagi. Po argumentu a simili ad simile, bi lahko sklepali, da mora stranka, ki vloži vlogo za uveljavljanje pravic navesti, katero pravico uveljavlja. Tako v vlogi za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (enotni vlogi), kot tudi v vlogi za uveljavljanje državne štipendije za polnoletne dijake in študente je v opozorilu izrecno navedeno, da je vlagatelj v skladu s 7. členom ZUPJS dolžan uveljavljati denarne prejemke po naslednjem vrstnem redu: otroški dodatek, denarna socialna pomoč, varstveni dodatek in državna štipendija. Če vlagatelj uveljavlja navedene prejemke v nasprotju z navedenim vrstnim redom, ali če jih ne uveljavlja, pa bi bil do njih upravičen, jih CSD v skladu z 8. členom ZUPJS upošteva v višini, kot če bi bili prejemki dodeljeni. Tožnica zaslišana na naroku je izpovedala, da je opozorilo prebrala. Tožena stranka zato ni bila dolžna dodatno opozarjati tožnico na pravilo vrstnega reda. Ker je kljub opozorilu tožnica državno štipendijo uveljavljala v nasprotju z vrstnim redom, je tožena stranka po drugem odstavku 8. člena ZUPJS ter 3. točko prvega odstavka in tretjega odstavka 16. člena ZUPJS, pri ugotavljanju materialnega položaja tožnice upoštevala denarno socialno pomoč v višini, kot če bi ji bila dodeljena. Upoštevan je bil fiktivni letni znesek denarne socialne pomoči, do katerega bi bila tožnica upravičena, če bi uveljavljala denarno socialno pomoč. Iz razlogov izpodbijane sodbe nadalje izhaja, da tožena stranka ni ravnala v skladu z določili ZUP o popravi vloge, saj tožnica po stališču sodišča prve stopnje ni vložila popolne vloge. Za uveljavitev državne štipendije bi bilo namreč potrebno vložiti enotno vlogo, torej „vlogo za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev“. V zvezi s tem tožena stranka poudarja, da tretji odstavek 37. člena ZUPJS določa, da CSD odloča tudi o vlogi za ponovno odmero in nadaljnje prejemanje državne štipendije za vsako novo šolsko oziroma študijsko leto, kar je izjema od uveljavljanja pravic z enotno vlogo po prvem odstavku 37. člena ZUPJS. Zgolj zaradi dejstva, da se pri uveljavljanju državne štipendije upošteva pravilo vrstnega reda, ni mogoče šteti, da je tožnica zaradi vložitve vloge na obrazcu „Vloga za uveljavljanje državne štipendije za polnoletne dijake in študente“ oddalo nepopolno vlogo. Tožnica je želela ponovno odmero in nadaljnje prejemanje državne štipendije za 2. letnik študija. Tožena stranka ni postopala po prvem odstavku 67. člena ZUP, saj omenjeno glede na tretji odstavek 37. člena ZUPJS, ni potrebno. Če bi tožnica poleg državne štipendije želela uveljavljati tudi denarno socialno pomoč, bi morala poleg vloge za državno štipendijo, na obrazcu vloge za uveljavljanje državne štipendije za polnoletne dijake in študente, vložiti tudi vlogo za denarno socialno pomoč na obrazcu Vloge za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, kar pa ni storila, pa čeprav je bila v vlogi za državno štipendijo izrecno opozorjena na pravila vrstnega reda uveljavljanja pravic iz javnih sredstev. Ponovno opozarjanje na upoštevanje vrstnega reda uveljavljanja pravic iz javnih sredstev bi pomenilo, da je bilo samo opozorilo v vlogi nepotrebno in nima nikakršnega pravnega učinka. Takemu stališču pa tožena stranka nasprotuje. Sklicuje se tudi na sodbo I Up 1087/2004. Tožena stranka predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne.

3V odgovoru na pritožbo tožnica navaja, da bi moral CSD opraviti tudi vlogo servisa državljanov, tako da bi bilo zagotovljeno, da državljani svoje pravice lahko zaščitijo v čim večji meri. Neuka oseba ne more vedeti, da obstajajo pravice, ki izhajajo iz različnih naslovov in za katere sploh še ni slišala, zaradi česar jih tudi ne more uveljavljati. S tem pa si povzroča škodo. Tožnica meni, da bi jo moral CSD opozoriti, da je ob državni štipendiji možno uveljavljati tudi druge pravice in da če jih s posebno vlogo ne uveljavlja sama, lahko pomenijo primerjalno slabši položaj za tožnico, kot v primeru, če bi jih uveljavljala. V kolikor bi jo CSD opozoril, da je prejemanje državne štipendije pogojeno tudi s prejemanjem denarne socialne pomoči, bi bila višina državne štipendije, ki ji je bila dodeljena, bistveno višja. Na vlogi je sicer navedeno, da je potrebno upoštevati vrstni red, vendar če oseba izpolni samo konkretno vlogo za državno štipendijo (in ne za splošno prejemanje denarnih sredstev) je razumno domnevati, da ne ve, da je potencialno upravičena tudi do denarne socialne pomoči. Z opozorilom bi CSD tožnici pomagal in s tem opravil svojo servisno nalogo in ne zgolj vlogo organa odločanja. Z dnem vložitve pritožbe zoper prvostopenjsko odločbo je tožnica preventivno vložila še vlogo za dodelitev denarne socialne pomoči, do katere pa se niti CSD, niti tožena stranka nista opredelila, kar pomeni, da o tej njeni vlogi dosedaj sploh še ni bilo odločeno. Glede na to, da sedaj prejema denarno socialno pomoč, je razumno domnevati, da bi pravico do prejemanja denarne socialne pomoči pridobila tudi ob vložitvi vloge (skupaj s pritožbo zoper odločitev CSD). Tožnica predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne.

4Pritožba ni utemeljena.

5Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno odločilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) pazi po uradni dolžnosti.

6Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. ... z dne 9. 7. 2014, s katero je bila zavrnjena pritožba tožnice vložena zoper odločbo CSD št. ... z dne 12. 10. 2012. Z omenjeno odločbo je prvostopenjski organ vlogi tožnice za nadaljnje prejemanje državne štipendije za šolsko oziroma študijsko leto 2012/2013 ugodil od 1. 10. 2012 dalje. Odločil je, da znaša državna štipendija za šolsko oziroma študijsko leto 2012/2013 185,53 EUR mesečno.

7V zadevi je sporna višina državne štipendije. Na višino namreč vpliva dohodek. Tožnica se ne strinja, da ji je bil kot dohodek upoštevana denarna socialna pomoč in sicer kot fiktivni znesek brez krivdnega razloga. Gre za mesečni znesek 148,03 EUR oziroma letni znesek v višini 1.776,35 EUR. Navedeni znesek je tožena stranka upoštevala na podlagi drugega odstavka 8. člena ZUPJS, kjer je določeno, da če vlagatelj kljub opozorilu na vlogi uveljavlja denarni prejemek iz 5. člena tega zakona v nasprotju z vrstnim redom iz prejšnjega (7.) člena, ga CSD upošteva v višini, kot če bi bil ta denarni prejemek dodeljen. ZUPJS namreč v 7. členu določa denarne prejemke iz 5. člena, ki jih mora vlagatelj uveljavljati po naslednjem vrstnem redu: 1.) otroški dodatek, 2.) denarna socialna pomoč, 3.) varstveni dodatek, 4.) državna štipendija.

8Iz dokumentacije v spisu je razvidno, da je tožnica pri CSD dne 28. 9. 2012 vložila vlogo za uveljavljanje državne štipendije za polnoletne dijake in študente. V zadevi je sporno, ali bi moral prvostopenjski organ, torej CSD tožnico posebej opozoriti, da je dolžna pravice iz javnih sredstev uveljavljati skladno z že citiranim 7. členom ZUPJS, ali pa zadostuje opozorilo na obrazcu vloge.

9Tudi po stališču pritožbenega sodišča opozorilo v vlogi ne zadostuje, temveč bi bilo potrebno, da vlagatelja CSD posebej opozori na uveljavljanje pravic iz javnih sredstev po vrstnem redu, kot je le-ta določen v 7. členu ZUPJS. Da je potrebno posebno opozorilo namreč izhaja že iz prvega odstavka 8. člena ZUPJS, kjer je določeno, da če vlagatelj ne upošteva vrstnega reda iz prejšnjega člena (iz 7. člena), ga CSD opozori na vrstni red in na posledice njegovega neupoštevanja. Šele v primeru, če vlagatelj kljub opozorilu na vlogi uveljavlja denarni prejemek iz 5. člena, ga CSD upošteva v višini, kot če bi mu bil ta denarni prejemek dodeljen. Da gre za posebno opozorilo nenazadnje izhaja tudi iz tretjega odstavka 8. člena, kjer je določeno, da bo obličnost in rok za opozorilo določil minister v podzakonskem aktu. Očitno takšnega podzakonskega akta ni, saj se tožena stranka nanj niti ne sklicuje. V tem primeru pa je potrebno že zaradi načela varstva pravic strank in varstva javnih koristi vlagatelja posebej opozoriti, da mora pravice iz javnih sredstev uveljavljati upoštevaje vrstni red določen v 7. členu ZUPJS.

10V prvem odstavku 7. člena ZUP je namreč določeno, da morajo pri postopanju in odločanju organi omogočiti strankam, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice; pri tem morajo skrbeti zato, da stranke ne uveljavljajo svojih pravic v škodo pravic drugih in ne v nasprotju z javno koristjo, določeno z zakonom ali z drugim predpisom. Kadar uradna oseba glede na podano dejansko stanje izve ali sodi, da ima stranka v postopku podlago za uveljavitev kakšne pravice, jo na to opozori. Pri odločanju o pravicah, obveznostih in pravnih koristih strank se nasproti njim uporabljajo tisti predpisi in določeni ukrepi, ki so zanje ugodnejši, če se z njimi doseže namen predpisa. Organ mora skrbeti, da nevednost in neukost stranke in drugih udeležencev v postopku nista v škodo pravic, ki jim gredo po zakonu.

11V spornem primeru je tožnica uveljavljala državno štipendijo na posebnem obrazcu. Gre za „vlogo za uveljavljanje državne štipendije za polnoletne dijake in študente“. V tej vlogi v nasprotju z osnovno vlogo za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev niso po vrstnem redu navedene pravice iz javnih sredstev, kar še dodatno govori v prid temu, da mora CSD skladno s prvim odstavkom 8. člena ZUPJS, v primeru ko stranka vloži vlogo, s katero uveljavlja zgolj nadaljnje prejemanje državne štipendije, le-to opozoriti, da je dolžna denarne prejemke določene v 7. členu, torej tudi državno štipendijo, uveljavljati skladno z vrstnim redom, kot ga določa zakon. V primeru, da bi bilo dovolj zgolj opozorilo v vlogi, na kar se sklicuje tožena stranka v pritožbi, bi bila tako prvi kot tretji odstavek 8. člena ZUPJS, brezpredmetna.

12Ker prvostopenjski organ (CSD) ni postopal po prvem odstavku 8. člena ZUPJS, je sodišče prve stopnje utemeljeno ugodilo tožbenemu zahtevku ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponovno upravno odločanje.

13Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.