VSL sodba I Cpg 775/2014

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo primarni in podrejeni tožbeni zahtevek. Primarni tožbeni zahtevek se je glasil, da se ugotovi, da so sklepi 5. seje skupščine družbe D, d. o. o., z dne 1. 6. 2005, nični (1. točka I. točke izreka), podrejeni tožbeni zahtevek pa da se sklepi iste seje skupščine, razveljavijo (1. točka II. točke izreka). Na 5. seji skupščine tožene stranke so bili sprejeti naslednji sklepi: za zapisničarja se izvoli Z. Z., za overovatelja zapisnika pa B. B. in C. C. Obravnavan in potrjen je bil sklep, da se sprejme zaključni račun za leto 2004.

Posledično je bil hkrati z odločitvijo o glavni stvari zavrnjen tudi zahtevek tožeče stranke na plačilo njenih pravdnih stroškov, odločeno pa je bilo, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti njene pravdne stroške v višini 1.447,91 EUR v roku petnajstih dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

2Tožeča stranka se je zoper sodbo pravočasno pritožila iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Sodišču druge stopnje je predlagala, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje sodišču prve stopnje.

3Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4Pritožba ni utemeljena.

O ničnosti skupščinskih sklepov

5Uvodoma višje sodišče pojasnjuje, da je za odločitev v tem pritožbenem postopku, mogoče izluščiti relativno malo vsebinsko ključnih pritožbenih razlogov. V precejšnem delu, kot bo razloženo v nadaljevanju te obrazložitve, so pritožbene navedbe pravno neodločilnega pomena.

Bistveni del pritožbenih navedb je v tem, da se pritožnik ne strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da razveljavitev sklepa o sodnem imenovanju direktorja A. A. (v nadaljevanju: A. A.) v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi, nima pravno veljavnih učinkov na pravilnost sklica predmetne skupščine. Po njegovem stališču, odločba, ki je bila razveljavljena učinkuje za nazaj (ex tunc). Slednje naj bi pomenilo, da je A. A. za nazaj izgubil vsa upravičenja za sklic skupščine. Zato je pritožnik vztrajal pri svojem stališču, da je 5. sejo skupščine tožene stranke sklicala oseba, ki ni bila direktor tožene stranke.

6Višje sodišče se z opisanim pravnim naziranjem ne strinja. V sodni praksi je bilo že zavzeto stališče, da je odločilno pravno dejstvo, da je imel A. A. v trenutku sklica skupščine (4. 5. 2005, B4) položaj poslovodje in s tem upravičenje za sklic skupščine.(1) Že v navedeni zadevi je višje sodišče pojasnilo, kar sodišče druge stopnje povzema tudi v tej odločbi, da je status zakonitega zastopnika tožene stranke, A. A. pridobil s sklepom o imenovanju za poslovodjo Okrožnega sodišča v Kranju opr. št. Ng 3/2004 z dne 19. 8. 2014, ki je bil potrjen s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Cpg 731/2004 z dne 16. 9. 2004. Pravnomočni sklep sodišča je imel oblikovalni učinek. Zato je imel A. A. upravičenje opravljati direktorsko funkcijo in sicer vse do izdaje razveljavitvenega sklepa Vrhovnega sodišča RS III Ips 14/2005 z dne 11. 10. 2005.(2) Vložena zahteva za varstvo zakonitosti zoper sklep o imenovanju ima namreč nesuspenzivni učinek, kar pomeni, da ne zadrži izvršitve pravnomočne odločbe (391. v zvezi s 369. členom ZPP). Pravna podlaga za zastopanje družbe je torej prenehala naknadno, šele z izdajo sklepa VS RS. Šele od tedaj dalje (11. 10. 2005) A. A. ni imel več upravičenja za izvrševanje poslovodnih funkcij na podlagi sklepa sodišča. Kasnejša razveljavitev sodnega imenovanja namreč nima učinkov za nazaj, kar pomeni, da se ne šteje, da tožena stranka določen čas ni imela zastopnika oziroma, da so bila vsa njegova dejanja in odločitve nezakonite.(3) Drugačno stališče bi bilo v nasprotju z načelom pravne varnosti. Zato sodišče druge stopnje ne pritrjuje pritožnikovemu stališču, da A. A. ni imel zakonitega pooblastila za sklic skupščine, ki je potekala 1. 6. 2005. Sklepi, da se za zapisničarja izvoli Z. Z., za overovatelja zapisnika pa F. F. in C. C. in, da se potrdi zaključni račun za leto 2004, so bili torej sprejeti zakonito.

7Na ostala obširna pritožbena ponavljanja stališč, ki jih je pritožnik navedel že v postopku pred sodiščem prve stopnje, sodišče druge stopnje, ker niso pravno odločilnega pomena, ne odgovarja. Zato se v celoti sklicuje na jasne in obširno obrazložene razloge v izpodbijani sodbi.

8Kot je bilo že rečeno, pritožnik v pritožbi ponavlja vsa svoja stališča o, po njegovem mnenju, utemeljenem tožbenem zahtevku, ki jih je oblikoval že v postopku pred sodiščem prve stopnje, čemur pa pritožbeni postopek ni namenjen. Namen pritožbenega postopka namreč ni v tem, da bi še drugo (višje) sodišče ponovno odločalo o celotni zadevi.(4) Zato sodišče druge stopnje ne odgovarja na pritožbene navedbe o tem, da je tožnik sam zapustil skupščino 1. 6. 2005, da je po svojem pooblaščencu oporekal sklepčnosti skupščine, o vsebini 3., 4., 6., 7., 8., 11. skupščine, o programu lastninskega preoblikovanja tožene stranke, postopkih vpisa v sodni register i. t. d. Sodišče druge stopnje poudarja, da ni prezrlo navedenih pritožbenih razlogov, vendar pa nanje ni odgovarjalo, ker za odločitev v tem pritožbenem postopku niso bile pravno odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

O razveljavitvi skupščinskih sklepov

9Sodišče prve stopnje je v zvezi z zavrnitvijo podrejenega tožbenega zahtevka na razveljavitev sklepov skupščine kot bistvene razloge navedlo, da C. C., ki je bila navzoča na peti seji skupščine, ni nastopala kot pooblaščenka D. D. (15. točka obrazložitve). Zato napovedano izpodbijanje sklepov skupščine ni bilo pravno veljavno.

10Pritožnik s pritožbenimi razlogi, da je bilo do 26. 9. 2013 (sodba sodišča prve stopnje je bila izdana 26. 11. 2013), med strankama nesporno, da je C. C. v svojstvu pooblaščenke tožeče stranke napovedala izpodbojnost sklepov pete seje skupščine, ne more uspeti, ker to ne drži. Tožena stranka se je namreč upirala stališču tožeče stranke, da ga je C. C. zastopala na peti seji skupščine. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da bi lahko tožbo na izpodbijanje sklepov skupščine vložila tožeča stranka le, če bi pravočasno napovedala izpodbijanje sklepov skupščine v skladu s 365. členom ZGD, ki ga je treba uporabljati za izpodbijanje sklepa skupščine z dne 1. 6. 2005. Tožeča stranka pa ne napada razlogov v izpodbijani 15. točki sodbe, da C. C. pooblastila za zastopanje tožeče stranke ni predložila ne na skupščini niti tekom postopka, da bi dokazovala njegov obstoj. V skladu z drugim odstavkom 440. člena ZGD mora biti pooblastilo za zastopanje na skupščini dano pisno. Bistvena predpostavka materialnopravne narave za vložitev izpodbojne tožbe, je poprejšnja napoved izpodbijanja.(5) Tožeča stranka je skupščino sama zapustila, zato, ker ni dosegla, da skupščina ne bi bila izvedena. Takšno, njeno lastno ravnanje pa ne pomeni, da je bilo tožeči stranki protipravno preprečeno, da bi prisostvovala na skupščini. Le tedaj, če bi ji bilo protipravno preprečeno sodelovanje na skupščini, napoved izpodbijanja ne bi predstavljala bistvene predpostavke materialnopravne narave za vložitev izpodbojne tožbe. Delničar (družbenik), ki je bil sicer pravilno vabljen na skupščino, vendar iz kakršnihkoli razlogov ni bil navzoč, ne more izpodbijati skupščinskih sklepov.

11Uveljavljeni pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Sodišče druge stopnje pa tudi po uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ugotavlja, da ni podana nobena absolutna bistvena postopkovna kršitev, materialno pravo pa je bilo pravilno uporabljeno (drugi odstavek 350. člena ZPP). Zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

----------

Op. št. (1): Enako v sodbi Višjega sodišča v Ljubljani med istima strankama opr. št. I Cpg 1397/2012 z dne 8. 8. 2013.

Op. št. (2): Proti tej sodni odločitvi so bili v teoriji izraženi številni pomisleki, ker naj bi šlo za nenačrtovano pravno praznino, ki bi jo bilo treba zapolniti z analogno uporabo tedaj veljavnega 251. člena ZGD, sedaj 256. člena ZGD-1, podrobneje v B. Zabel, v Pravna praksa, št. 12/2007, strani 13-16.

Op. št. (3): Enako odločba VS RS VIII Ips 331/2007 z dne 6. 10. 2008.

Op. št. (4): Več glej o mejah pritožbenega preizkusa, T. Pavčnik: Odvetnikovo breme v pravdnem postopku, Odvetnik 2010, št. 49, stran 7.

Op. št. (5): Primerjaj enako besedilo v 397. členu ZGD-1, Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah, GV Založba, Ljubljana 2007, druga knjiga, Š. Ivanjko, stran 731.