VSL sklep II Cp 1398/2015

I. Pritožba druge nasprotne udeleženke zoper sklep, da se zavrne njen predlog za prekinitev postopka (I. točka izreka), se zavrne in se ta sklep potrdi.

II. Sicer se pritožbam ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v preostalem delu (II., III. in IV. točka izreka) razveljavi ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog druge nasprotne udeleženke za prekinitev postopka, nato pa sklenilo, da se znesek v višini 726.054,62 EUR iz denarnih sredstev, ki so bili po sklepu istega sodišča z dne 6. 1. 2014 sprejeti v sodno hrambo, izplača tretji nasprotni udeleženki, ter odredilo, da se po pravnomočnosti sklepa ta znesek nakaže na njen račun. Nazadnje je še sklenilo, da udeleženci nosijo sami svoje stroške postopka.

2Zoper navedeni sklep so se pritožili druga nasprotna udeleženka, četrti nasprotni udeleženec, peta, šesta, sedma in deveta nasprotna udeleženka ter dvanajsti nasprotni udeleženec. Sklicujejo se na vse zakonske pritožbene razloge, razen sedme nasprotne udeleženke, ki sklep izpodbija le zaradi bistvenih kršitev postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Samo druga nasprotna udeleženka izpodbija sklep v celoti, predlaga njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve v nov postopek. Vsi ostali pritožniki primarno predlagajo ustrezno spremembo sklepa in le podrejeno njegovo razveljavitev.

3Druga nasprotna udeleženka navaja, da dopis z dne 6. 1. 2014, s katerim je sodišče pozvalo udeležence, naj se izjavijo o depozitu in predložijo dokazila o izpolnjevanju pogojev, ni vseboval roka niti pravnih posledic, če udeleženci zahtevanih podatkov ne bodo predložili. Tudi v vabilu na narok ni bilo opozorila glede prekluzije. Dopolnitve vloge z dne 18. 12. 2014, s katero je dostavila ustrezen izvršilni naslov in sklep o rubežu denarne terjatve, sodišče zato ne bi smelo šteti za nepravočasno, posebej ker je šele na naroku ugotovilo, da naj bi bila njena prvotna vloga nepopolna.

4Četrti nasprotni udeleženec izpostavlja, da vloga tretje nasprotne udeleženke, ki ji je sodišče dodelilo sredstva iz sodnega depozita, ni bila popolna. Na naroku je bilo ugotovljeno, da je predložila samo sklep o izvršbi, v katerem pa terjatev ni bila določno opredeljena. Preostalih listin, na katere se sklicuje izpodbijani sklep in naj bi jih tretja nasprotna udeleženka predložila na naroku, sodišče ostalim udeležencem ni vročilo in se o njih niso mogli izjaviti, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka. Čeprav je sodišče zavrnilo prošnjo tretje nasprotne udeleženke, naj ji dodeli rok za predložitev dodatnih dokazil o izpolnjevanju pogojev iz predloga za sodni depozit, je v izpodbijanem sklepu očitno upoštevalo njeno nepopolno vlogo, čemur pritožnik na naroku še ni mogel ugovarjati.

5Peta nasprotna udeleženka navaja, da izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti, ker ni ustrezno obrazložen. Sodišče ni navedlo dokaznih listin, na katere je oprlo svojo odločitev. Ni jasno, kako se je sodišče prepričalo, kdaj so bili sklepi o rubežu vročeni dolžnikovemu dolžniku. Poleg tega je tretja nasprotna udeleženka, ki je postala prejemnica vseh denarnih sredstev iz sodnega depozita, na naroku predložila predlog za izvršbo le v enem izvodu, napovedane kopije pa pritožnica ni prejela.

6Šesta nasprotna udeleženka vztraja, da bi morala predlagateljica svoj dolg po pravnomočni sodbi izpolniti samo družbi A. oziroma njenim pravnim naslednikom. Vsak drugačen sklep je napačen. Tretja nasprotna udeleženka v svoji vlogi z dne 13. 1. 2014 ni dokazala upravičenja do terjatve niti vrstnega reda. Vlogi je priložila samo sklep o izvršbi, zato ta ni bila popolna. Sodišče je svoj sklep oprlo na listine, ki niso bile vročene ostalim udeležencem. Protispisno je ugotovilo, da naj bi bil predlagateljici sklep o rubežu vročen 4. 10. 2012, saj takšne listine B., ni predložila. Pogoj, ki ga je za izplačilo sodnega depozita določila predlagateljica, namreč, poleg pravnomočnega in izvršljivega izvršilnega naslova tudi vrstni red zarubljenih terjatev, je nedopusten in ga sodišče ne bi smelo upoštevati. Poudarja, da ima na podlagi notarskih zapisov z dne 30. 1. 2006 in z dne 22. 5. 2012 prednostno pravico do poplačila, izpodbijani sklep pa o tem nima razlogov.

7Sedma nasprotna udeleženka izpostavlja, da nihče od udeležencev postopka ni zanikal dejstev, s katerimi je dokazovala svoj prednostni vrstni red pred ostalimi upniki. Po določilih ZFPPIPP bi bila upravičena do celotnega poplačila svoje terjatve, ker je dolžnik v postopku prisilne poravnave, na kar bi moralo sodišče paziti po uradni dolžnosti. Sicer pa tretja nasprotna udeleženka sploh ni izpolnila pogojev za dvig depozita. Njena vloga ni bila popolna. Na naroku je vložila v spis predlog za izvršbo, vendar samo v enem izvodu, brez izvodov za nasprotne udeležence. Sodišče ji ni odobrilo roka za predložitev dodatnih izvodov, v izpodbijanem sklepu pa je dejansko upoštevalo njeno nepopolno vlogo in s tem bistveno kršilo pravila postopka.

8Deveta nasprotna udeleženka očita sodišču, da je narok za razdelitev deponiranih sredstev opravilo le enajst mesecev po izdaji sklepa o sodnem depozitu in s tem samovoljno skrajšalo s strani predlagateljice določen petletni rok za predložitev listin, ki so pogoj za prevzem depozita. V pozivu z dne 6. 1. 2014 udeležencev postopka ni opozorilo, da morajo do prvega naroka za glavno obravnavo predložiti zahtevane listine in druge dokaze. Opozorila o prekluziji niso prejeli niti na naroku. Tega sodišče ni zaključilo, saj je napovedalo preverbo glede sodišču posredovanih, pa nedospelih vlog. Ker torej dokazovanja ni zaključilo, pravne posledice prekluzije niso mogle nastopiti. Pritožnica zato listine, s katerimi dokazuje, da izpolnjuje pogoje za dodelitev deponiranih denarnih sredstev, prilaga pritožbi.

9Dvanajsti nasprotni udeleženec v svoji pritožbi navaja vsebinsko enake razloge kot šesta nasprotna udeleženka, in vztraja, da ima prednost pred vsemi drugimi upniki.

10Tretja nasprotna udeleženka je odgovorila na vse pritožbe, predlaga njihovo zavrnitev in pritrjuje razlogom izpodbijanega sklepa. Na pritožbe drugih udeležencev pa so odgovorili tudi četrti, šesta in dvanajsti nasprotni udeleženec, ki jim obrazloženo nasprotujejo in predlagajo njeno zavrnitev.

11Pritožba druge nasprotne udeleženke je delno utemeljena, preostale pritožbe pa so v celoti utemeljene.

12Druga nasprotna udeleženka izpodbija sklep prve stopnje v celoti. Sodišče druge stopnje ga je zato preizkusilo tudi v tistem delu, ki vsebuje odločitev o predlagani prekinitvi postopka. Ta ni obremenjena z nobeno od uradoma upoštevnih procesnih ali materialnih kršitev, sicer pa pritožnica svojega nasprotovanja zavrnitvi njenega predloga v pritožbi ni obrazložila. Sodišče druge stopnje je zato njeno pritožbo v tem delu kot neutemeljeno zavrnilo in ta sklep potrdilo na podlagi 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP). Pritožnica namreč svojega predloga za prekinitev postopka ni ustrezno substancirala, razlogov za obvezno prekinitev iz 205. člena ZPP pa v tem primeru ni bilo.

13Pritožniki utemeljeno očitajo sodišču prve stopnje, da je pri odločanju o izročitvi deponiranih denarnih sredstev neupravičeno favoriziralo tretjo nasprotno udeleženko. Čeprav je na naroku napovedalo, da bo upoštevalo samo dotlej prispele popolne vloge, je naredilo izjemo pri tretji nasprotni udeleženki. Ta je na naroku izročila sodišču samo en izvod sklepa o izvršbi, iz katerega naj bi bila razvidna njena terjatev, specificirana skladno z zahtevo predlagateljice iz predloga za sodni depozit. Vloga je popolna samo, če je med drugim vložena v zadostnem številu izvodov za sodišče in ostale stranke, kar velja tudi za priloge (peti odstavek 108. člena ZPP). Ker ostali udeleženci postopka niso prejeli svojega izvoda listine, ki jo je tretja nasprotna udeleženka izročila sodišču na naroku, se o njej niso mogli izjasniti. Utemeljen je zato očitek sodišču prve stopnje, da je kršilo njihovo pravico do izjave in načelo enakega obravnavanja v postopku.

14Napačno pa je bilo že izhodišče, ki ga je sodišče prve stopnje uporabilo za odločanje o izročitvi deponiranih denarnih sredstev. Res gre v tem primeru za predlagalni postopek, vendar bi sistem prekluzij navedb in dokazov, ki je določen v pravdnem postopku, smelo uporabiti le smiselno oziroma v prilagojenem obsegu. Ker narok v postopku sodnega depozita ni obvezen, so smele stranke navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze vse do izdaje izpodbijanega sklepa, do katere je prišlo več kot mesec dni po naroku. Poleg tega sodišče udeležencev postopka niti v pozivu z dne 6. 1. 2008, niti v vabilu na narok ni izrecno opozorilo, da bodo morali najkasneje na prvem naroku navesti vsa dejstva in ponuditi dokaze ter se izjaviti o navedbah in ponujenih dokazih drugih udeležencev (drugi odstavek 286. člena in šesti odstavek 286.a člena ZPP). Zaradi opustitve takšnega opozorila udeleženci postopka ne smejo trpeti škodljivih posledic. Ker sodišče prve stopnje tega pogoja ni upoštevalo, je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP. Te kršitve v pritožbenem postopku ni mogoče odpraviti, zato terja obvezno razveljavitev izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 354. člena ZPP).

15Glede na navedeno je sodišče ugodilo pritožbam in na podlagi 3. točke 365. člena ZPP (v nepotrjenem delu) razveljavilo izpodbijani sklep ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Upoštevaje naravo ugotovljene procesne kršitve ter naravo tega pravnega razmerja, ki terja enako obravnavanje vseh udeležencev, ki so se izjavili o depozitu in ga sprejeli, velja razveljavitev sklepa tudi za tiste udeležence, ki se zoper sklep niso pritožili.

16Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem postopku poskrbeti za popolnost vlog in njihovo vročitev udeležencem ter jim s tem omogočiti, da se izjavijo o navedbah in dokazilih drugih udeležencev. Šele nato bo lahko znova odločilo, kateri od njih je glede na predlagateljičine pogoje upravičen do deponiranih denarnih sredstev.

17Izrek o stroških pritožbenega postopka je posledica delne razveljavitve sklepa (četrti odstavek 165. člena ZPP). O njihovem povračilu bo odločalo sodišče prve stopnje v novem sklepu.