VSRS sklep II DoR 183/2015
ECLI:SI:VSRS:2015:II.DOR.183.2015Področje: odškodninsko pravo, civilno procesno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–6▾
Jedro povzetek sodišča
Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
Izrek
Predlog se zavrne.
Obrazložitev
1Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku in toženki v plačilo naložilo 3.878,80 EUR odškodnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 7. 2010 dalje.
2Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnika delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je znesek 3.878,80 EUR nadomestilo z zneskom 3.944,70 EUR, sicer je pritožbo tožnika in v celoti pritožbo toženke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
3Tožnik je vložil predlog za dopustitev revizije in predlagal dopustitev revizije glede vprašanja obstoja vzročne zveze in primernosti višine prisojene denarne odškodnine za telesne bolečine in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Obrazložitev sodišča druge stopnje v zvezi z obstojem vzročne zveze med tožnikovim ravnanjem in nastankom škode ter s tem obstojem soprispevka je nerazumljiva in protispisna (14. točka drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP). Le če bi tožnik ob pravilni drži pomožnega motorja na čolnu z levo roko lahko preprečil gibanje motorja, bi bilo relevantno vprašanje, kje je držal levo roko in bi bilo to v vzročni vezi s škodo, ki jo je tožnik utrpel. Tega toženka ni trdila niti ni tega ugotovil izvedenec, nižji sodišči pa o tem nimata razlogov. Drugostopenjsko sodišče na takšen očitek ni odgovorilo, zato je drugostopenjska sodba v tem delu neobrazložena, materialno pravo pa zmotno uporabljeno. Postavljeno pravno vprašanje je pomembno za razvoj prava - Obligacijsko zakonik ne vsebuje jasne zakonske dikcije glede vzročne zveze, saj ne pove, katero vzročno zvezo šteje za relevantno.
4Sodišče druge stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo tudi pri določanju višine odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Tožnik je podal obsežne navedbe, a je sodišče zaključilo, da ni ustrezne trditvene podlage. Sodišči sta premalo upoštevali tudi načelo individualizacije, odmera odškodnine v predmetni zadevi tudi odstopa od primerljivih zadev v sodni praksi (prim. sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1971/2011 z dne 24. 1. 2012 ter sodbo in sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 851/2006 z dne 2. 4. 2009).
5Predlog ni utemeljen.
6Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
Vir: Vrhovno sodišče Republike Slovenije · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 4. 11. 2015Nazaj na vrh ↑