VSL sodba II Cpg 133/2015

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo:

I. Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 65062/2012 z dne 11. 5. 2012 ostane v izreku v veljavi v delu, v katerem je bilo dolžniku naloženo, da poravna v predlogu navedeno terjatev, in v delu glede stroškov upnika.

II. Tožena stranka je dolžna v roku 15 dni tožeči stranki povrniti nadaljnje pravdne stroške v višini 129,00 EUR, po preteku izpolnitvenega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi dalje do plačila.

2Zoper sodbo se je iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) pravočasno pritožila tožena stranka. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo zaradi nujnosti zadeve spremeni, podredno pa, da sodbo razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, tožeči stranki pa naloži v plačilo stroške pritožbenega postopka.

3Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4Pritožba ni utemeljena.

5O pritožbi zoper sodbo, izdano v sporu majhne vrednosti, je na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločala sodnica posameznica, saj zadeva ni zapletena glede pravnih ali dejanskih vprašanj in od odločitve o pritožbi ni mogoče pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Sodba (v sporih, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, prvi odstavek 495. člena ZPP) pa se lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

6V tej zadevi je sodišče prve stopnje ugodilo zahtevku tožeče stranke za plačilo 2.322,64 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi po računu št. 017/12 z dne 1. 2. 2012, in sicer za izdelavo pohištva (prilogi A2 in A1 spisa).

7Tožena stranka v pritožbi trdi, da je sodišče v postopku zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, saj pri vročanju dopolnitve tožbe tožeče stranke v odgovor toženi stranki niso bile spoštovane določbe ZPP o vročanju pravnim osebam, s čimer je bilo toženi stranki onemogočeno sodelovanje v sodnem postopku. Trdi, da ji sodišče prve stopnje poziva na odgovor ni pravilno vročilo. Pošiljko je vročevalec 19. 11. 2012 poskušal vročiti in je tega dne pustil obvestilo, nato pa po poteku roka za dvig pošiljke sodnega pisanja ni pustil na sedežu tožene stranke, temveč je pošiljko vrnil sodišču.

8Podatki spisa sicer potrjujejo trditev tožene stranke, da se sodna pošiljka s pozivom toženi stranki, naj odgovori na vlogo tožeče stranke (pošiljka na list. št. 42 spisa), nahaja v sodnem spisu. Vendar je k pozivu (na list. št. 41) pripeto tudi obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi, iz katerega je razvidno, da je vročevalec poskušal toženi stranki 19. 11. 2012 vročiti poziv z vlogo in prilogami. Ker pisanja ni bilo mogoče osebno izročiti naslovniku, je tega dne v hišnem predalčniku tožene stranke pustil obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem ga mora dvigniti.

9Če torej naslovnik pisanja v petnajstih dneh od prejema obvestila ne dvigne, kot je to v tej zadevi, se v skladu s četrtim odstavkom 142. člena ZPP vročitev šteje za opravljeno na zadnji dan 15-dnevnega roka. Vročitev oziroma njena fikcija nastopi že s samim potekom časa, medtem ko seznanjenost z vsebino pošiljke za pravilnost vročitve ni relevantna. Fikcija je namreč ravno v tem, da se vročitev šteje za opravljeno (čeprav v resnici ni), če pisanje ni dvignjeno v roku, in pride v poštev tudi za pisanja, ki jih je treba vročiti osebno.(1) Za veljavnost vročitve po 142. členu ZPP torej ni pomembno, ali je naslovnik dejansko seznanjen s tem, da je dobil obvestilo o prejetem pisanju, saj se ob pravilni vročitvi šteje, da je bil seznanjen.(2) Namen določb o vročanju je namreč zagotoviti razumno pričakovanje, da se bo naslovnik pravočasno seznanil z vročenim pisanjem.(3) Pripravljalna vloga tožeče stranke z dne 5. 11. 2012 je bila torej toženi stranki pravilno vročena s fikcijo vročitve 4. 12. 2012.

10Ker sodišču prve stopnje ni mogoče očitati nezakonitega postopanja v zvezi z vročitvijo prve pripravljalne vloge tožeče stranke toženi stranki, slednji ni bila odvzeta možnost sodelovanja v postopku oziroma pravica do izjavljanja o pravnih in dejanskih vidikih spora. Kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP zato ni podana. Pritožbene trditve, da se tožena stranka zato, ker ji pošiljka ni bila puščena v nabiralniku, s pisanjem ni mogla seznaniti in ji nikakor ni mogel začeti teči rok za odgovor na vlogo, pa so, glede na obrazloženo, pravno nepomembne, prav tako tudi trditve, da na kuverti nikjer ni označeno, da tožena stranka ne bi imela poštnega predalčnika.

11Drugih pritožbenih razlogov tožena stranka ni podala in ker je izpodbijana sodba uspešno prestala tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je višje sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

12Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

------------------------------

Op. št. (1): Tako tudi VSL sodba I Cpg 413/2013 z dne 18.6.2014.

Op. št. (2): Tako tudi VS RS Sodba II Ips 170/2008 z dne 11. 11. 2010 in sodba in sklep II Ips 344/2009 z dne 17. 9. 2009.

Op. št. (3): Glej Galič, A., Zakon o pravdnem postopku s komentarjem, 1. knjiga, komentar 143. člena, str. 571.