VSC sodba in sklep Cpg 55/2015

I. Pritožbi tožeče stranke se ugodi glede izpodbijane II. točke izreka sodbe, pritožbi tožene stranke se ugodi glede izpodbijane I. točke izreka sodbe za izpodbijani znesek 1.619,92 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe 21.6.2013 do plačila in glede izpodbijane II. točke izreka sodbe in se v tem obsegu izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje, v presežku kolikor tožeča stranka izpodbija več, se pritožba zavrne in izpodbijana sodba potrdi.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločitev.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo I Pg 850/2013 z dne 3.10.2014 izreklo: “I. Tožena stranka R. d. d., je dolžna plačati tožeči strani V. d. o. o. znesek 1.619,92, EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe 21. 6. 2013 do plačila, v roku 15 dni, pod izvršbo, v presežku glede plačila 7.923,66 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe 21. 6. 2013 do plačila pa se tožbeni zahtevek zavrne. II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti njene pravdne stroške v višini 692,32 EUR, v roku petnajstih dni, v primeru zamude z zakonitimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.

2Zoper to sodbo sta tožeča stranka in tožena stranka po svojih pooblaščencih vložili pravočasno pritožbo.

3Tožeča stranka vlaga pritožbo zoper sodbo zoper zavrnilni del, glede plačila 7.923,66 EUR s pp in posledično glede odločitve o plačilu pravdnih stroškov, brez konkretne navedbe pritožbenih razlogov iz 338.člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi in prvostopno sodbo spremeni, tako, da zahtevku v celoti ugodi, sedaj še v znesku 7.144,53 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe, od 21.6.2013 dalje, toženi stranki pa naloži plačilo stroškov postopka v roku 15 dni po prejemu sodbe, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, podredno pa da prvostopno sodbo razveljavi in vrne prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje.

4Tožeča stranka priglaša stroške pritožbe.

5Tožena stranka je na pritožbo odgovorila. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo tožeče stranke zavrne in potrdi izpodbijano sodbo, kolikor se izpodbija s pritožbo tožeče stranke, tožeči stranki pa naloži plačilo stroškov odgovora na pritožbo za zakonskimi zamudnimi obrestmi.

6Tožena stranka priglaša stroške odgovora na pritožbo.

7Tožena stranka s pritožbo sodbo izpodbija v delu, v katerem ji je naloženo, da je dolžna plačati tožeči stranki znesek 1.619,92 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe 21. 6. 2013 do plačila, v roku 15 dni, pod izvršbo, in v delu, v katerem mora tožeča stranka toženi stranki povrniti pravdne stroške v višini 692,32 EUR, v roku petnajstih dni, v primeru zamude z zakonitimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila. Pritožbo tožena stranka vlaga zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter pritožbenemu sodišču predlaga, da primarno pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbo in vse tožbene zahtevke tožeče stranke v celoti zavrne, oziroma podredno, da izpodbijano sodbo v celoti razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, ter da tožeči stranki naloži povrnitev vseh pravdnih in pritožbenih stroškov v roku 15 dni, v primeru zamude tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od dne zamude dalje do dne plačila.

8Tožena stranka priglaša stroške pritožbe.

9Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

10O zadevi je odločalo Višje sodišče v Celju, ker je bila skladno s 105.a členom Zakona o sodiščih na podlagi sklepa predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije Su 264/2015 z dne 23.1.2015 pristojnost za sojenje z Višjega sodišča v Mariboru prenesena na Višje sodišče v Celju.

11Pritožba tožeče stranke je delno utemeljena, pritožba tožene stranke je utemeljena.

12Sodišče prve stopnje je moralo v zadevi presoditi na podlagi naslednjih trditev pravdnih strank: - tožeča stranka : (-) s tožbo zahteva plačilo provizije v znesku 9.641,16 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe 21. 6. 2013 do plačila ter povrnitev pravdnih stroškov ter navaja, da sta sedaj pravdni stranki 16. 8. 2006, takrat tožena stranka še kot R. d. d., sklenili pogodbo, s katero je tožena stranka naročila pri tožeči stranki posredovanje in svetovanje pri sklepanju in likvidiranju zavarovalnih poslov z zavarovalnicami; (-) da je Pogodba z dne 16. 8. 2006 sklenjena za nedoločen čas, z možnostjo odpovedi do 30. 6. v posameznem letu za naslednje zavarovalno leto; (-) da je tožena stranka odpovedala pogodbo v prvi polovici leta 2011, kar je bilo sporočeno tožeči stranki z elektronsko pošto dne 19. 4. 2011 in skladno s pogodbo z dne 16. 8. 2006 velja odpoved za sklepanje zavarovanj za leto 2012, zato ima tožeča stranka pravico do plačila za leto 2011; (-) da je tožena stranka ravnala protipravno, ker je pred odpovedjo pooblastila dala pooblastilo za posredovanje drugemu zavarovalnemu posredniku, ki je nato toženo stranko zastopala še v času veljavnosti pogodbe pri obračunu zavarovalne premije veljavnih dolgoročnih zavarovalnih pogodb pri Zavarovalnici X d.d. in Zavarovalnici Y d.d. in ta posrednik je prejel plačilo namesto tožeče stranke; (-) da je Zavarovalnica X v letu 2010 tožeči stranki res odpovedala pogodbo za posredovanje, vendar obstoj pogodbe med zavarovalnico in zavarovalnim posrednikom ni obligatoren, da bi zavarovalni posrednik lahko posredoval pri zavarovalnici med njo in zavarovancem; (-) da ji je bilo s strani tožene stranke onemogočeno, da bi opravila posredovanje pri obeh zavarovalnicah tudi v letu 2011, ker je zavarovalnici obvestila o obstoju novega posrednika, tako da sta plačilo za obnovo obstoječih zavarovalnih pogodb v letu 2011 izvedli novemu posredniku; (-) da je tožeča stranka na podlagi sklenjenih zavarovalnih pogodb dobila v letu 2010 provizijo od Zavarovalnice X v skupnem znesku 7.923,66 EUR in od Zavarovalnice Y provizijo v znesku 1.717,50 EUR, od obeh zavarovalnic torej 9.641,16 EUR in v takšni višini bi tožeča stranka dobila provizijo tudi za leto 2012; (-) tožeča stranka je delno skrčila svoj tožbeni zahtevek tako, da zahteva iz naslova opravljenih plačil provizije v letu 2011 plačilo 8.516,95 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe do plačila; - tožena stranka: (-) kot nesporno priznava, da sta tožena stranka kot naročitelj in tožeča stranka kot prevzemnik naročila dne 16. 8. 2006 sklenili Pogodbo, s katero se je tožeča stranka zavezala, da bo za toženo stranko opravljala svetovanje pri sklepanju in likvidiranju zavarovalnih poslov z zavarovalnicami; (-) plačilo provizije oziroma kakršnokoli plačilo zavarovalnemu posredniku je urejeno s specialno določbo 224. člena Zakona o zavarovalništvu, ki določa, da zavarovalni posrednik nima pravice od zavarovalnice zahtevati plačila provizije oziroma kakršnegakoli drugega plačila, če ni s posredniško pogodbo izrecno pisno drugače urejeno; (-) da sklenjena pogodba med strankama ni zavezovala toženo stranko k obligatorni uporabi storitev zavarovalnega posredovanja tožeče stranke, tožena stranka pa je v letu 2011 imela pooblastilna upravičenja na podlagi pooblastila z dne 29. 6. 2006 do prenehanja veljavnosti pogodbe, torej do dne 31. 12. 2011, vendar pa tožeča stranka kljub temu v letu 2011 za toženo stranko ni izvedla nobene aktivnosti po 2.členu Pogodbe, kar zgolj pavšalno zatrjuje, morala pa bo te aktivnosti tudi dokazati; (-) da je potrebno vsako leto zavarovalne pogodbe, ki so dolgoročne ali enoletne, za tekoče zavarovalno leto podaljšati, obnoviti podatke o subjektih in objektih, ki so predmet zavarovanja in le, če bi tožeča stranka v tem smislu aktivno ravnala, bi v letu 2011 nastopilo njeno upravičenje do provizije za leto 2011, ki bi jo prejela s strani zavarovalnice skladno z 224.členom Zakona o zavarovalništvu; (-) da je Zavarovalnica X v letu 2010 prekinila poslovno sodelovanje s tožečo stranko, kar ima za posledico, da tožeča stranka za toženo stranko ni mogla opraviti zavarovalnega posredovanja pri Zavarovalnici X, glede Zavarovalnice Y d.d. pa tožeča stranka ne dokaže, da bi karkoli naredila za toženo stranko v smislu obveznosti po še veljavni Pogodbi, zato je tožbeni zahtevek tožeče stranke povsem neutemeljen; (-) da tožeča stranka prav tako ni izkazala višine tožbenega zahtevka; (-) da je tožena stranka smela v letu 2011, ko je še veljalo pooblastilo tožeči stranki, da sme posredovati pri sklepanju zavarovalnih pogodb za toženo stranko, zavarovalne pogodbe sklepati tudi preko drugih posrednikov.

13Sodišče prve stopnje je na podlagi prej navedenih trditev pravdnih strank in po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo naslednje dejansko stanje:(-) da sta pravdni stranki 16. 8. 2006 sklenili Pogodbo o zavarovalnem posredovanju in svetovanju pri sklepanju in likvidiranju zavarovalnih poslov zavarovalnicam (A 2 listina); (-) da je Pogodba bila sklenjena za nedoločen čas, z možnostjo odpovedi do 30. 6. v posameznem letu za naslednje zavarovalno leto; (-) da je tožena stranka odpovedala pogodbo v prvi polovici leta 2011 z elektronsko pošto z dne 19. 4. 2011; (-) da skladno s pogodbo z dne 16. 8.2006 velja odpoved zavarovanja za leto 2012; (-) da je odpoved pogodbe z dne 12. 1. 2011 v skladu s 6. členom Pogodbe iz leta 2006 učinkovala za zavarovanja sklenjena od 1. 1. 2012 dalje, kar je v odpovedi pogodbe izrecno zapisano, saj pooblastila za zavarovalno posredovanje v letu 2011 ni dala (A 4, B 2), da je tožena stranka tožeči stranki tudi preklicala pooblastilo in o tem obvestila zavarovalnice; (-) da je tožena stranka v začetku leta 2011 sklenila pogodbo o posredovanju z drugim posrednikom Z. d. o. o.; (-) da je tožeča stranka na podlagi pogodbe o posredovanju iz leta 2006 za toženo stranko posredovala pri sklepanju in vsakokratnem obračunu zavarovalne premije veljavnih dolgoročnih zavarovalnih pogodb in za svoje delo v skladu z Zakonom o zavarovalništvu in zavarovalniškimi poslovnimi običaji prejela provizijo od zavarovalnice; (-) da tožena stranka zavarovalnih pogodb ni sklenila na novo, ampak jih je nadaljevala z novim zavarovalnim posrednikom, na kar kaže obvestilo tožene stranke Zavarovalnica Y z dne 6. 9.2011, da so v letu 2011 na področju sklepanja zavarovalnih pogodb sodelovali s posredniško družbo Z. d. o. o. Ljubljana; (-) da tožeča stranka svoje obveznosti pri sklepanju zavarovanj za leto 2011 pri Zavarovalnici X ni izpolnila, saj je Zavarovalnica X prekinila sodelovanje s tožečo stranko, o čemer je obvestila toženo stranko z dopisom 3. 11. 2010.

14Sodišče prve stopnje je na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja presodilo, da je pravna podlaga za presojo v sporni zadevi Zakon o zavarovalništvu (v nadaljevanju ZZavar) in določbe Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) o posredniški pogodbi. Pojasnilo je, da ZZavar v določbah od 219. do 226.a člena ureja pogodbo o zavarovalnem posredništvu, ki se sklene med posrednikom (tožeča stranka) in zavarovalcem (toženo stranko), zavarovalnica pa je v skladu z 224. členom ZZavar in pravno teorijo zavezana zavarovalnemu posredniku plačati provizijo, ker zavarovalna premija, ki jo plača zavarovalec vsebuje tudi del, ki se nanaša na stroške sklenitve zavarovalne pogodbe, zato ZZavar nalaga zavarovalnici, da stroškovni del premije izloči v obliki provizije za zavarovalnega posrednika. Nadalje je pojasnilo, da se v skladu s tretjim odstavkom 219. člena ZZavar za zavarovalno posredovanje uporabljajo določbe OZ o posredniški pogodbi, ki v 846. členu določa, da ima posrednik pravico do plačila tudi, če ni bilo dogovorjeno, pri čemer se v takem primeru določi plačilo v skladu z običaji oziroma ga določi sodišče. Odškodnina, ki pripada tožeči stranki pa se presoja po določilih 243.člena OZ, ki ureja obseg odškodnine.

15Sodišče prve stopnje je glede na ugotovljeno dejansko stanje in ob upoštevanju relevantne materialno pravne podlage presodilo: (-) da je po prvem odstavku 239. člena OZ upnik upravičen zahtevati od dolžnika izpolnitev obveznosti, dolžnik pa je dolžan izpolniti pošteno v vsem, kot se glasi. Če dolžnik ne izpolni svoje obveznosti je upnik upravičen zahtevati povrnitev škode, ki mu je zaradi tega nastala (drugi odst. 239. člena OZ); (-) da je tožeča stranka svoje obveznosti pri sklepanju zavarovanj pri Zavarovalnici Y izpolnila, tožena stranka pa ne, saj je brez predhodnega opominjanja, da tožeča stranka slabo dela, pogodbo enostransko odpovedala, kar z elektronsko pošto in pri tem ni spoštovala odpovednega roka dogovorjenega v pogodbi; (-) da je tožeča stranka dogovorila s toženo stranko dolgoročne zavarovalne pogodbe, tožena stranka pa le-teh ni sklenila na novo, zato je tožeča stranka upravičena do plačila provizije, katero bi sicer prejela od Zavarovalnice Y kot dolgoletni posrednik med njima in toženo stranko; (-) da ima upnik pravico do povračila navadne škode in izgubljenega dobička, ki bi jih dolžnik moral pričakovati ob kršitvi pogodbe kot možni posledici kršitve pogodbe glede na dejstva, ki so mu bila takrat znana ali bi mu morala biti znana (prvi odstavek 243. člena OZ); (-) da tožeča stranka uveljavlja škodo, ki ji je nastala zaradi neplačila provizije za leto 2011 s strani Zavarovalnice Y, saj tožena stranka ni sklenila novih zavarovalnih pogodb pri drugih zavarovalnicah s posredovanjem drugega zavarovalnega posrednika, temveč je s posredovanjem tega drugega zavarovalnega posrednika le obračunala zavarovalne premije veljavnih dolgoročnih zavarovalnih pogodb, ki so bile sklenjene ob posredovanju tožeče stranke (izjava Zavarovalnice Y 25. 2. 2014); (-) da tožeči stranki pripada odškodnina v višini provizije, katero bi tožeči stranki nakazala Zavarovalnica Y, če tožena stranka ne bi kršila pogodbenega roka o odpovedi pogodbe o posredništvu in predčasno pooblastila novega zavarovalnega posrednika, in sicer 1.372,42 EUR za avtomobilska zavarovanja in 247,50 za kolektivno zavarovanj, skupno torej 1.619,92 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe do plačila; (-) ker tožeča stranka s strani Zavarovalnice X ne bi prejela plačila provizije za leto 2011, saj slednja z njo ni sodelovala, niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 243. člena OZ in iz tretjega odstavka 219.člena ZZavar, je v presežku glede 7.923,66 EUR tožbeni zahtevek zavrnilo, ker je tožena stranka dokazala, da tožeča stranka iz naslova zavarovalnega posredovanja pri Zavarovalnici X ni naredila ničesar, ker ji je le-ta odpovedala sodelovanje že v letu 2010.

Pritožba tožeče stranke

16V obširni pritožbi tožeča stranka očita sodišču prve stopnje, da je nepopolno in zmotno ugotovilo dejansko stanje v zvezi z zavrnitvijo dela tožbenega zahtevka, kolikor se nanaša na upravičenje do odškodnine v zvezi z zavarovalnimi pogodbami, pri katerih je posredovala tožeča stranka pri Zavarovalnici X d.d.

17Pritožba meni, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje in na podlagi tako pravilno ugotovljenega dejanskega stanja tudi pravilno uporabilo materialno pravo, ko je odločilo, da je tožena stranka dolžna poravnati tožeči stranki škodo, ki ji je nastala zaradi neizplačila provizije za leto 2011 s strani Zavarovalnice Y, saj tožena stranka ni sklenila novih zavarovalnih pogodb pri drugih zavarovalnicah s posredovanjem drugega zavarovalnega posrednika, temveč je s posredovanjem drugega zavarovalnega posrednika le obračunala zavarovalne premije veljavnih dolgoročnih zavarovalnih pogodb (obnovila zavarovanja), ki so bile sklenjene ob posredovanju tožeče stranke.

18Pritožba meni, da je na podlagi povsem identično ugotovljenega dejanskega in seveda tudi pravnega stanja, sodišče prve stopnje sprejelo napačen materialno pravni zaključek, da tožeča stranka ni upravičena do vtoževanega plačila škode zaradi neizplačila provizije, kot jo je za obnovljena zavarovanja plačala Zavarovalnica X novemu zavarovalnemu posredniku in pri tem zmotno štelo, da je odločilno, da je Zavarovalnica X d.d. prekinila sodelovanje s tožečo stranko z dopisom z dne 3.11.2010.

19Pritožba ni utemeljena, kolikor meni, da je pogodbeno razmerje med tožečo stranko in Zavarovalnico X d.d. irelevantno za presojo spornega razmerja.

20Pritožbeno sodišče poudarja, da je potrebno v sporni zadevi ločiti med posredniško pogodbo, ki sta jo sklenili sedaj pravdni stranki (A3 in B5 listini) in med posredniško pogodbo, ki jo je tožeča stranka sklenila za sklepanje zavarovalnih pogodb z Zavarovalnico X d.d.. Da je slednja sklenjena v postopku ni sporno in tudi pritožba sama to potrdi, ko navede, da naj bi ta pogodba bila irelevantna za presojo sporne zadeve.

21Posredniška pogodba, sklenjena med sedaj pravdnima strankama dne 16.8.2006 (v nadaljevanju Pogodba) je posredniška pogodba, ki ima svojo zakonsko podlago v določilih ZZavar(1), kot je to pravilno opredelilo že sodišče prve stopnje in sta to pogodbeni stranki tudi sami zapisali v 1. členu te Pogodbe.(2) Nadalje to izhaja iz 4. člena Pogodbe, v katerem sta pogodbeni stranki dogovorili način plačila, ki je povzetek uveljavljene poslovne prakse(3) pri plačevanju za zavarovalniške posrednike in se kaže v tem, da posrednik prejema plačilo od zavarovalnice, ki ima stroške provizije vkalkulirane v premiji, ki ji jo plača na podlagi sklenjene zavarovalne pogodbe zavarovale.(4) Na Pogodbo je vezano Pooblastilo (B3 listina), s katerim je tožena stranka pooblastila tožečo stranko, da izključno v imenu in za račun tožene stranke posreduje pri sklepanju zavarovalnih pogodb in reševanju škodnih zahtevkov in v katerem je opredeljeno, da pooblastilo velja do preklica skladno s Pogodbo o sodelovanju 6. člen.(5)

22Toda kot je že navedlo pritožbeno sodišče, je v zvezi z Zavarovalnico X d.d., kot izhaja iz ugotovljenega dejanskega stanja, potrebno upoštevati posebno situacijo, ki v zvezi z Zavarovalnico Y ni bila razkrita, in v tem delu je zmotna trditev pritožbe, da gre za povsem enako dejansko stanje in enak pravni položaj, in sicer, da je tožeča stranka imela tudi z Zavarovalnico X sklenjeno pogodbo za posredovanje (B8 listina) in je tako bila v razmerju posredovanja za obe stranki(6), kar je dopustno in to ureja 849.člen OZ.

23Posredniško pogodbo, tako kot vsako drugo pogodbeno razmerje, je seveda dopustno odpovedati in ni sporno, da je Zavarovalnica X d.d. tožeči stranki v letu 2010 odpovedala med njima sklenjeno posredniško pogodbo, kot izhaja iz dopisa Zavarovalnice X d.d. z dne 3.11.2010, ki ga je poslala toženi stranki.

24Z odpovedjo posredniške pogodbe s strani Zavarovalnice X d.d. je nastala pravna situacija, ko tožeča stranka z njo ni imela razmerja in s tem ne pravne podlage, da bi ji Zavarovalnica X d.d. morala dopustiti opravljanje posredniškega posla v njenem imenu in za njen račun s posredovanjem pri toženi stranki.

25Pritožba po povedanem tako zmotno meni, da je sodišče prve stopnje napačno štelo, da tožeča stranka zaradi odpadle pravne podlage ni mogla zahtevati od Zavarovalnice X d.d., da bi delovala kot zavarovalni posrednik za toženo stranko, saj gre pri posredovanju za obe stranki za medsebojno vezan posel in prav zato je tudi predpisana zakonska obveznost, da posrednik svojo vlogo dvojnega posrednika razkrije čimprej in obema naročiteljema.(7)

26Tako je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da tožena stranka ni odgovorna, da tožeča stranka s prenehanjem posredniške pogodbe z Zavarovalnico X d.d. ni mogla več posredovati za toženo stranko pri tej zavarovalnici in da je zato neutemeljen tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine v višine provizije, ki jo je v letu 2011 Zavarovalnica X d.d. plačala novemu posredniku v višini 7.144,53 EUR .

27Pritožba sicer utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek za terjatev v višini 7.923,66 EUR, ker je spregledalo, da je tožeča stranka delno umaknila tožbo, čeprav je to ugotovilo (1.točka obrazložitve izpodbijane sodbe), vendar po mnenju pritožbenega sodišča to ne vpliva na zakonitost izpodbijane sodbe v takem obsegu, da bi bilo pritožbi ugoditi iz tega razloga in izpodbijano sodbo razveljaviti v delu, ko je sodišče prve stopnje presojalo o glavnem zahtevku.

28Pritožba tudi utemeljeno opozarja, da je tožeča stranka v letu 2011 še imela sklenjeno zavarovalniško posredniško pogodbo s toženo stranko, ki ji jo je odpovedala 12.1.2011 z učinkovanjem 1.1.2012 skladno s 6.členom Pogodbe in da bi Zavarovalnica X d.d. morala po zakonu dopustiti njeno posredovanje za obnovo zavarovalnih pogodb, ki jih je tožena sklenila s to zavarovalnico ob posredovanju tožeče stranke, četudi z zavarovalnico ni imela sklenjene posredniške pogodbe.

29Pri opravljanju zavarovalnega posredovanja posrednik v stopa v pogodbeno obligacijsko razmerje z zavarovalcem in v zakonsko obligacijsko razmerje z zavarovalnico(8), saj ima zavarovalnica, če so izpolnjeni pogoji iz 925.člena OZ, tako imenovano relativno kontrahirno dolžnost(9) ali drugače povedano, zavarovalnica lahko odkloni sklenitve zavarovalne pogodbe le, če niso v celoti izpolnjeni pogoji, pod katerimi posluje.

30Toda, da bi tožeča stranka bila upravičena do provizije tudi za leto 2011, bi morala ne le pavšalno zatrjevati, temveč tudi dokazati, da je tudi v letu 2011 delovala kot zavarovalni posrednik za toženo stranko in da je izpolnila pogodbeno dolžnost svetovanja toženi stranki na področju urejanja zavarovalnih razmerij in dolžnost posredovanju pri letnem podaljšanju sicer dolgoročnih zavarovalnih pogodb.

31Vsega tega tudi po prepričanju pritožbenega sodišča ni dokazala, saj ni dokazala, da je toženi stranki v odpovednem roku še svetovala in ni dokazala, da je pri Zavarovalnici X d.d. delovala na račun tožene stranke, pa da ji je delovanje bilo preprečeno s strani tožene stranke. Na to utemeljeno opozarja tožena stranka tudi v odgovoru na pritožbo (listna številka 88e do 88 g stran) in je enako trdila v postopku pred sodiščem prve stopnje. Delovanje drugega posrednika za toženo stranko ne more biti ovira, da tožeča stranka ne bi storila vse, da bi izpolnila svojo pogodbeno dolžnost, kar priznava tudi tožeča stranka sama, ko navede, da ima zavarovalec lahko več zavarovalniških posrednikov.

32Ker tožeča stranka ni dokazala, da bi ji tožena stranka preprečila izpolniti pogodbeno zavezo po zavarovalni posredniški pogodbi, so vse pritožbene navedbe o tem, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje in zmotno uporabilo materialno pravo, ko je delno zavrnilo tožbeni zahtevek, neutemeljene.

33Sodišče prve stopnje je za svojo presojo podalo zadostne razloge, ki so jasni in razumljivi in jih pritožbeno sodišče sprejema kot pravilne.

34Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbo tožeče stranke, kolikor izpodbija I. točko izreka sodbo glede zavrnilnega dela, kot neutemeljeno zavrnilo (353.člen ZPP).

Pritožba tožene stranke

35Pritožba očita sodišču prve stopnje, da je zmotno ugotovilo, da je tožena stranka tožeči stranka preklicala pooblastilo in da tožeča stranka zaradi tega v letu 2011 ni mogla opravljati zavarovalnega posredovanja za toženo stranko pri Zavarovalnici Y d. d., kar je imelo za posledico, da tožeča stranka ni bila upravičena za posredniško provizijo, ki bi jo prejela od Zavarovalnice Y d. d. zaradi izpolnitve svoje obveznosti po Pogodbi pri sklepanju zavarovanj pri omenjeni zavarovalnici.

36Pritožba po stališču pritožbenega sodišča tožena stranka utemeljeno opozarja, da je pooblastilo bilo dano tožeči stranki do preklica, skladno s 6. členom Pogodbe, in ga je imela tožeča stranka do prenehanja veljavnosti Pogodbe, torej do dne 31. 12. 2011 (B3 listina) in prav ima pritožba, da je sodišče prve stopnje (zaenkrat)zmotno presodilo, da elektronski sporočili z dne 19. 4. 2011 izkazujeta ta preklic pooblastila za zavarovalno posredovanje.

37Prva tako ima pritožba prav, da je sodišče prve stopnje zaradi (zaenkrat) zmotne dokazne ocene sprejelo (zaenkrat) napačne materialnopravne zaključke: „Tožena stranka je odpovedala pogodbo v prvi polovici leta 2011 z elektronsko pošto 19. 4. 2011. Skladno s pogodbo z dne 16. 8. 2006 velja odpoved zavarovanja za leto 2012, zaradi česar ima tožeča stranka pravico do plačila opravljenega dela za toženo stranko v letu 2011. Tožena stranka je tožeči stranki tudi preklicala pooblastilo in o tem obvestila zavarovalnice. Prav tako je tožena stranka v začetku leta 2011 sklenila pogodbo o posredovanju z drugim posrednikom Z. d. o. o. Tožeča stranka je na podlagi pogodbe o posredovanju iz leta 2006 za toženo stranko posredovala pri sklepanju in vsakokratnem obračunu zavarovalne premije veljavnih dolgoročnih zavarovalnih pogodb in za svoje delo v skladu z Zakonom o zavarovalništvu in zavarovalniškimi poslovnimi običaji prejela provizijo od zavarovalnice. Ker je tožena stranka dala v letu 2011 novo pooblastilo novemu zavarovalnemu posredniku Z. d. o. o. je zavarovalnica, provizijo, ki bi po še veljavni pogodbi iz leta 2006 pripadla tožeči stranki,verjetno nakazala drugemu posredniku. Tožena stranka pa je Zavarovalnici Y sporočila, da so sodelovali s posredniško družbo Z. d. o. o. (A 5). Odpoved pogodbe z dne 12. 1. 2011 je v skladu s 6. členom Pogodbe iz leta 2006 učinkovala za zavarovanja sklenjena od 1. 1. 2012 dalje, kar je v odpovedi pogodbe izrecno zapisano, saj pooblastila za zavarovalno posredovanje v letu 2011 ni dala (A 4, B 2).”

38Prav ima pritožba, da sodišče prve stopnje ni pazljivo pretehtalo vseh navedb pravdnih strank in jih tudi ni dokazno ocenilo glede na vse v spis vložene dokazne listine pravdnih strank, med katerimi je tudi pooblastilo (listina B3), ki vsebuje zapis o njegovi veljavnosti vezano na veljavnost Pogodbe o sodelovanju, prav tako ni zadosti dokazno ocenilo pogodbenih določil glede možnosti odpovedi pogodbe in zato je tudi po mnenju pritožbenega sodišča sodišča zmotna presoja sodišča prve stopnje, da je tožena stranka z odpovedjo pogodbe kršila pogodbo in je zato odškodninsko odgovorna tožeči stranki kot pogodbeni stranki.

39Pritožbeno sodišče je pritožbi zato ugodilo že iz teh pritožbenih razlog, ne da bi se ukvarjalo z drugimi pritožbenimi navedbami in sicer glede izpodbijane I. točke izreka sodbe za izpodbijani znesek 1.619,92 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe 21.6.2013 do plačila (355. člen ZPP), tej odločitvi pa sledi tudi odločitev glede stroškov postopka, zato je bilo ugoditi pritožbi tožene stranke tudi glede stroškov postopka, kot je bilo odločeno v II. točki izreka sodbe in v tem obsegu izpodbijano sodbo razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Skupno k obema pritožbama

40Ker je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi tožene stranke v celoti, tudi glede stroškov postopka, je moralo enako ugoditi pritožbi tožeče stranke glede izpodbijane II. točke izreka za stroške postopka, saj je od končne odločitve v zadevi odvisna odločitev o stroških postopka. Pritožbeno sodišče o zadevi ne more odločiti samo, saj bi sicer stranki prikrajšalo za pravico do pritožbe (25.člen Ustave RS).

41Odločitev o pritožbenih stroških pravdnih strank se pridrži za končno odločitev (tretji odstavek 165.člena ZPP).

42V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ugotavljati dejansko stanje glede obstoja še sporne terjatve tožeče stranke, kot je že zgoraj navedeno, potem pa glede na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabiti materialno pravo.

-----

Op. št. (1): 219.člen ZZavar glasi:“(1) Zavarovalni posrednik je oseba, ki posreduje pri sklepanju zavarovalnih pogodb za eno ali več zavarovalnic.(2) Posredovanje po prvem odstavku tega člena je storitev, katere predmet je prizadevanje spraviti zavarovalca v stik z zavarovalnico, da bi se z njo pogajal za sklenitev zavarovalne pogodbe. Poleg navedenega se pod zavarovalno posredništvo štejejo tudi aktivnosti, ki so povezane s pripravo na sklenitev zavarovalne pogodbe ter pomoč pri izvrševanju pravic iz pogodbe, še posebej pri reševanju odškodninskih zahtevkov, naslovljenih na zavarovalnico. Navedeno velja tudi za zavarovalno posredniške družbe iz 220. člena tega zakona.(3) Za zavarovalno posredovanje se uporabljajo splošna pravila obligacijskega prava o posredniški pogodbi, razen pravil o posredniškem dnevniku in posredniškem listu, če ni v tem zakonu drugače določeno.[....] „

Op. št. (2): 1. člen Pogodbe glasi:“Pogodbenika uvodoma ugotavljata-da prevzemnik opravlja dejavnost zavarovalnega posredovanja po določbah Zakona o zavarovalništvu, - da ima naročitelj zaradi in na podlagi rizikov dejavnosti, ki jo opravlja, sklenjene različne vrste premoženjskega in osebnega zavarovanja“.

Op. št. (3): Š. Ivanjko, Vloga in položaj zavarovalnih posrednikov Podjetje in delo, letnik 2012 , številka 6-7, stran 1171 in naprej: “ZZavar ne določa, kdo plača provizijo posredniku, ZZavar prepoveduje le, da bi posrednik uveljavljal plačilo provizije od zavarovalca, to je naročitelja po posredniški pogodbi. Na podlagi tega je možno sklepati argumentum a contrario- da je plačnik provizije zavarovalnica.[....]Temeljni razlog za takšno rešitev je tradicionalna povezanost med zavarovalnico in zavarovalnim posrednikom glede na to, da se zavarovalni posrednik še vedno po svojem znanju in delovanju uvršča v sfero zavarovalništva[....]Razlaga zakonske prepovedi temelji na dejstvu, da zavarovalna premija vsebuje tudi del, ki se nanaša na stroške sklenitve zavarovalne pogodbe (režijski dodatek).“

Op. št. (4): 224.člen ZZavar glasi: “(1) Zavarovalni posrednik nima pravice od zavarovalca zahtevati plačilo provizije oziroma kakršno koli drugo plačilo, če ni s posredniško pogodbo, sklenjeno z zavarovalcem izrecno pisno drugače dogovorjeno.(2) Če je s posredniško pogodbo iz prvega odstavka tega člena izrecno pisno dogovorjeno, da ima zavarovalni posrednik pravico do provizije, pridobi pravico do provizije, ko prične veljati zavarovalna pogodba, pri sklenitvi katere je posredoval.“

Op. št. (5): 6. člen Pogodbe glasi:“Ta pogodba je sklenjena za nedoločen čas, odpoved pogodbe je možna do 30.6. tekočega leta za naslednje leto.“

Op. št. (6): 849.člen OZ glasi: “1) Če ni drugače dogovorjeno, sme posrednik, ki je dobil naročilo za posredovanje od obeh strank, zahtevati od vsake stranke samo polovico posredniškega plačila in samo polovico stroškov, če je bilo dogovorjeno, da se mu povrnejo.(2) Posrednik mora kot dober gospodarstvenik skrbeti za interese obeh strank, med katerima posreduje.“

Op. št. (7): Primerjaj P. Grilc v Obligacijski zakonik (OZ) (posebni del) s komentarjem, 4.knjiga, GV Založba, Ljubljana 2004, stran 598.

Op. št. (8): Š Ivanjko, prav tam.

Op. št. (9): 925. člen OZ glasi: “(1) Zavarovalna pogodba je sklenjena, ko pogodbenika podpišeta zavarovalno polico ali potrdilo o kritju. (2) Pisna ponudba zavarovalnici za sklenitev zavarovalne pogodbe veže ponudnika, če ni določil krajšega roka, osem dni od dneva, ko je prispela k zavarovalnici; če je potreben zdravniški pregled, pa trideset dni. (3) Če zavarovalnica v tem roku ne odkloni ponudbe, ki se ne odmika od pogojev, po katerih sklepa predlagano zavarovanje, se šteje, da je ponudbo sprejela in da je pogodba sklenjena.(4) V tem primeru se šteje pogodba za sklenjeno, ko je ponudba prispela k zavarovalnici.”