VSC sklep Cpg 26/2015

I. Pritožba se zavrne ter se potrdita izpodbijani I. in II. točka izreka sklepa sodišča prve stopnje.

II. Nasprotni udeleženec krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom imenovalo za posebnega revizorja po 318. členu Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1) družbo I. d. o. o., ki mora preveriti vodenje posameznih poslov nasprotnega udeleženca. Posebni revizor naj preveri vodenje poslov, ki jih je družba sklepala v zadnjih petih letih pred skupščino njenih delničarjev z dne 18. 8. 2014, in sicer najetje posojil za nakup delnic družbe M. d. d.,ter sam nakup teh delnic. Posebni revizor preveri posle z vidika ustreznosti sprejema odločitve (pravno-formalni vidik in vidik ekonomske upravičenosti), z vidika izvedbe poslov (transparentnost, gospodarnost, pravno-formalna smotrnost, ustreznost zavarovanj), z vidika vpliva poslov na poslovanje nasprotnega udeleženca (izpostavljenost tveganju in finančno-računovodski vidik) ter z vidika vpliva poslov na večanje vpliva uprave in nadzornega sveta nasprotnega udeleženca na poslovanje ter sestavo uprave in nadzornega sveta družbe M. d. d., ter manjšanje vpliva delničarjev nasprotnega udeleženca na poslovanje in sestavo uprave ter nadzornega sveta družbe M. d. d., glede na namen, s katerim je bil ustanovljen nasprotni udeleženec (I. točka izreka). Nasprotnemu udeležencu je še naložilo, da je dolžan v roku 15 dni od prejema sklepa založiti predujem za izdelavo posebnega revizorjevega poročila v znesku 12.000,00 EUR na njegov račun (II. točka izreka). Zavrnilo pa je predlog predlagateljev v delu, ki se glasi: “a) Za posebnega revizorja po 318. členu Zakona o gospodarskih družbah se imenuje družba I. d. o. o., ki mora preveriti posle pravnega svetovanja in zastopanja družbe M. - S., d. d., matična številka ..., s strani odvetnika D. R.,matična številka ... v zadnjih petih letih pred skupščino delničarjev navedene družbe z dne 18. 08. 2014, in o tem izdelati poročilo skladno s 320. členom Zakona o gospodarskih družbah […] (III. točka izreka). Ugotovilo je, da so predlagatelji imetniki 19.636 delnic, katerih izdajatelj je nasprotni udeleženec, kar predstavlja 11,70 % vseh delnic. Deleži (delnice) predlagateljev skupaj znašajo več kot 1/10 osnovnega kapitala, kot izhaja iz predložene listinske dokumentacije. Udeležba predlagateljev kot delničarjev na skupščini delničarjev nasprotnega udeleženca 18. 8. 2014 po Odvetniški družbi A. o. p. - d. o. o., ni bila sporna tekom same skupščine. Tudi za zastopanje predlagateljev po navedeni pooblaščenki v tem nepravdnem postopku so predložena vsa relevantna pooblastila. Glede na navedbe strank in predloženo listinsko dokumentacijo obstaja vzrok za domnevo, da je prišlo pri vodenju postopkov in poslov do hujših kršitev zakona, točneje ZGD-1. Glede na navedbe strank (predvsem predlagateljev, ki jih nasprotni udeleženec ni negiral) ni sporno, da sta nasprotni udeleženec kot posojilojemalec in družba M. d. d., kot posojilodajalka sklenila posojilno oziroma kreditno pogodbo zato, da je nasprotni udeleženec lahko kupil delnice, katerih izdajateljica je družba M. d. d.,saj nasprotni udeleženec tega ne zanika.

2Zoper (smiselno) I. in II. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje vlaga pritožbo nasprotni udeleženec po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP). V pritožbi navaja, da kredita za nakup delnic družbe M. d. d., od te družbe ni nikoli prejel, kar je bilo pojasnjeno s pisnimi odgovori delničarjem, ki so v predlaganem spisu Ng 3/2013. To je razvidno tudi iz revizijskega poročila, ki je prav tako v navedenem spisu. Družba M. d. d., je nudila kredit v letu 2011 za poplačilo kredita do N. d. d. in ne za nakup delnic. Tudi ta kredit je zaradi delničarja Ž. d. d. bil poplačan. Nakupa delnic v zadnjih petih letih ni bilo, temveč se je pogodba sklenila v letu 2006, delnice pa so bile plačane v marcu 2007. Na skupščini so bili pooblaščencu predlagateljev dani vsi odgovori v zvezi s spornim kreditom in tako ni razloga za dodatno revidiranje posla, saj se s tem povzročajo nepotrebni stroški na škodo vseh delničarjev. Sodišče prve stopnje ni zahtevalo, da se predložijo kreditne pogodbe, predlagatelji pa tega niso storili in sodišče prve stopnje ni imelo podlage za odločanje v prid predlogu. Če bi sodišče prve stopnje vpogledalo v predlagani spis in listine, bi ugotovilo, da gre za posel iz leta 2006 oziroma 2007, torej več kot pet let pred skupščino in tako ni več dopustno imenovati posebnega revizorja. Nikjer v spisu ni navedeno, da so se delnice kupile v zadnjih petih letih. Predlaga listine, na katere se je skliceval in so v navedenem spisu, ter Kreditno pogodbo z N. d. d. z dne 28. 3. 2007, na podlagi katere so bile kupljene delnice, kar je razvidno iz pogodbe, saj so delnice služile tudi za zavarovanje kredita. Iz poročila revizorja iz cit. spisa je razvidno, da se je poplačeval stari kredit in da se delnice niso kupovale. Iz Notarskega zapisnika o skupščini ne izhaja, da je družba M. d. d., nudila kredit za nakup njenih delnic, ampak je bilo pojasnjeno, da je bil kredit najet pri banki. Predlagatelji so bili seznanjeni, da je bil nakup izveden v letu 2007, ko je bila plačana kupnina. Predlagatelji niso veljavno sodelovali na skupščini in tako ni bila dosežena ustrezna večina za predlog o imenovanju posebnega revizorja. Iz predloženih pooblastil ne izhaja, da lahko pooblaščenec zastopa delničarje vse do preklica pooblastila na vseh nadaljnjih skupščinah. Pooblaščenec vedno rabi novo pooblastilo za zastopanje na skupščini oziroma pred sodišči. Predlagani revizor je pristranski in bi sodišče prve stopnje moralo imenovati nepristranskega revizorja, če bi menilo, da obstojijo razlogi za imenovanje. Predlagatelji in pooblaščenec so v poslovnem odnosu s predlaganim revizorjem in zato mnenje ne bo verodostojno.

3Predlagatelji so po pooblaščeni odvetniški družbi odgovorili na pritožbo. V odgovoru navajajo, da kljub temu da pritožba zoper sklep sodišča prve stopnje o posebni reviziji ne zadrži izvršitve in da sta se tako nasprotni udeleženec kot njegov pooblaščenec dolžna ravnati skladno s sklepom sodišča prve stopnje, sta se zoperstavila izvedbi posebne revizije in podala ugovor glede nekakšne izmišljene pristranskosti predlaganega posebnega revizorja. Poleg tega nasprotni udeleženec ni založil predujma za izvedbo posebne revizije, kar je vse v nasprotju s sklepom sodišča prve stopnje. Identiteta predlaganega posebnega revizorja je bila razvidna že iz prvotnega predloga. Zato bi moral nasprotni udeleženec morebitne pomisleke glede pristranskosti posebnega revizorja (ki so v izogib dvomu docela neresnične) uveljavljati v postopku pred sodiščem prve stopnje takoj po prejetju predloga. Ker pa tega ni storil, so njegovi pomisleki prepozni in neupoštevni.

4Predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije je s sklepom Su 264/2015 z dne 23. 1. 2015 ob sklicevanju na 105.a člen in prvi odstavek 60. člena Zakona o sodiščih, ter na predlog predsednika Višjega sodišča v Mariboru v vlogi Su 57/2015 z dne 21. 1. 2015, prenesel pristojnost za sojenje v tej zadevi na Višje sodišče v Celju.

5Pritožba ni utemeljena.

6Eden od formalnih pogojev, da sodišče imenuje posebnega revizorja v skladu z drugim odstavkom 318. člena ZGD-1, je predlog delničarjev, katerih skupni deleži znašajo najmanj 1/10 osnovnega kapitala ali katerih nominalni znesek ali pripadajoči znesek osnovnega kapitala znaša najmanj 400.000,00 EUR. Nasprotni udeleženec v pritožbi neutemeljeno navaja, da predlagatelji niso veljavno sodelovali na skupščini in da ni dosežena ustrezna večina za predlog o imenovanju posebnega revizorja. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da udeležba predlagateljev kot delničarjev na skupščini delničarjev nasprotne udeleženke z dne 18. 8. 2014 po Odvetniški družbi A. o. p. - d. o. o., tekom same skupščine ni bila sporna (8. točka obrazložitve sklepa). Skupščini je predsedoval celo isti odvetnik, ki sedaj zastopa nasprotnega udeleženca. Razen tega so 3 od skupno 46 predlagateljev na trditve nasprotnega udeleženca v odgovoru na predlog (da so na pooblastila sami pripisali datum 1. 10. 2013, pooblaščenec pa je poskušal z dodatnim datumom na pooblastilu zavesti njega in sodišče prve stopnje ter da so predlagatelji v letu 2013 podpisali več pooblastil in so bila ta uporabljena za skupščino; list. št. 17 spisa) podali Izjavo z dne 2. 10. 2014, da so za udeležbo na skupščini in uveljavljanje njihovih pravic kot delničarjev nasprotnega udeleženca podelili veljavno pooblastilo Odvetniški družbi A. o. p. - d. o. o.,(prilogi A 10 in 11). V predlogu je navedenih 46 predlagateljev in kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, so ti imetniki 19.636 delnic, katerih izdajatelj je nasprotni udeleženec, kar predstavlja 11,70 % vseh (167.838) delnic, ter da tako deleži (delnice) predlagateljev skupaj znašajo več kot 1/10 osnovnega kapitala (8. točka obrazložitve sklepa), česar nasprotni udeleženec s pritožbo ne izpodbija. V spisu je 46 pooblastil predlagateljev odvetniški družbi (priloga A 1). S tem so predlagatelji zadostili formalnemu pogoju po drugem odstavku 318. člena ZGD-1.

7Vsebinski pogoj, da sodišče imenuje posebnega revizorja na predlog delničarjev po drugem odstavku 318. člena ZGD-1, pa je, da obstaja vzrok za domnevo, da je prišlo pri vodenju postopkov in poslov do nepoštenosti ali hujših kršitev zakona ali statuta. V zvezi s pritožbeno izpodbijanim delom sklepa, to je ugoditvi predlogu za imenovanje posebnega revizorja glede najetja posojil za nakup delnic, nasprotni udeleženec v pritožbi navaja nedovoljene pritožbene novote: (-) da v zadnjih petih letih ni bilo nakupa delnic, temveč se je sklenila pogodba v letu 2006, delnice pa so bile plačane v marcu 2007 in (-) da predlagatelji v predlogu niso navedli, da so bile delnice kupljene v zadnjih petih letih. Toda ker nasprotni udeleženec v pritožbi ni izkazal, da teh trditev brez svoje krivde ni mogel navesti že pred sodiščem prve stopnje, jih sodišče druge stopnje ni upoštevalo (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s četrtim in šestim odstavkom 286. člena ter prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 37. členom ZNP).

8Nasprotni udeleženec je v odgovoru na predlog pritrdil predlagateljem, da mu je družba M. d. d., v začetku dala posojilo, da pa je kasneje zaradi večjega delničarja Ž. d. d. moral najeti kredit pri banki. Kot dokaz je predlagal zgolj vpogled v zapisnik skupščine. Iz njega pa izhajajo posamezni odgovori direktorja na vprašanja pooblaščenca predlagateljev: (-) da nadzorni svet ni vezal odločitve o najetju kredita na svoje soglasje, (-) da je bil nadzorni svet za to, da se posel izvede in (-) da se uprava pred odločitvijo za najetje kredita in nakup delnic družbe M. d. d., ni posvetovala s strokovnjaki poslovno-finančne ali korporacijsko-pravne stroke (k točki 4 dnevnega reda; priloga A 2). Torej tudi iz predlaganega dokaza izhaja, da je družba M. d. d.,dala posojilo nasprotnemu udeležencu za nakup njenih delnic.

9V pripravljalni vlogi z dne 13. 10. 2014 je nasprotni udeleženec še navedel, da je bil prvotni kredit najet že pred več leti, se skliceval na spis Ng 3/2013 in kot dokaz predlagal “kot do sedaj”. S takšnim dokaznim predlogom pa ni konkretno pojasnil, katere listine naj sodišče prve stopnje vpogleda v spisu Ng 3/2013. Ni naloga sodišča, da samo išče listine v predlaganem spisu in to po možnosti takšne, ki bi bile v korist nasprotnemu udeležencu. S pritožbo priloženi listninski dokazi: Kreditni pogodbi z N. z dne 28. 3. 2007 in 26. 3. 2009 (prilogi B 4 in 5), mnenje I. d. o. o., z dne 13. 1. 2014 (priloga B 6), pisni odgovori na zastavljena vprašanja z dne 13. 9. 2013 (priloga B 7) ter elektronska pošta z dne 11. 11. 2014 in 6. 11. 2014 (priloga B 8), so nedovoljeni pritožbeno novi dokazi in jih zato sodišče druge stopnje ni upoštevalo (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s četrtim in šestim odstavkom 286. člena ter prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 37. členom ZNP).

10Neutemeljena je pritožbena navedba nasprotnega udeleženca, da so bili pooblaščencu predlagateljev na skupščini dani vsi odgovori v zvezi s spornim kreditom. Poleg prej povzetih odgovorov direktorja nasprotnega udeleženca je v zapisniku skupščine z dne 18. 8. 2014 zapisano, da je direktor nasprotnega udeleženca na vprašanje pooblaščenca manjšinskih delničarjev kako si je uprava zamislila, da bo vrnila kredit, ali je to bilo že v začetku mišljeno kot finančna naložba, in ali uprava ni nikoli mislila, da bo kredit vrnila, odgovoril, da se bo kredit poplačal iz kupnine (k 7. točki dnevnega reda; priloga A 2). Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da obstaja vzrok za domnevo, da je družba M. d. d., dala posojilo nasprotnemu udeležencu za nakup njenih delnic, kar je po prvem odstavku 248. člena ZGD-1 ničen pravni posel. Zato je v tem delu utemeljeno ugodilo predlogu predlagateljev (13. točka obrazložitve sklepa).

11Pritožbene navedbe nasprotnega udeleženca, da je predlagani revizor pristranski in da bi moralo sodišče prve stopnje imenovati nepristranskega revizorja, če je menilo, da obstojijo razlogi za imenovanje, ter da so predlagatelji in pooblaščenka v poslovnem odnosu s predlaganim revizorjem in zato mnenje ne bo verodostojno, so tudi nedovoljene pritožbene novote in jih sodišče druge stopnje ni upoštevalo (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s četrtim in šestim odstavkom 286. člena ter prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 37. členom ZNP).

12Sodišče prve stopnje je določilo predujem glede na vsebino in obseg predvidenih opravil, zahtevnost naloge in stroške, ki bodo v zvezi s tem nastali, v skladu s Smernicami za oblikovanje cen revizijskih storitev, ki jih je na podlagi Zakona o revidiranju in Statuta Slovenskega inštituta za revizijo sprejel svet Slovenskega inštituta za revizijo. Nasprotni udeleženec v pritožbi navaja, da višina predujma presega njegove dobičke, da se ne ukvarja s kakšnimi posli - proizvodnjo, da na letni ravni plača 2.000,00 EUR za izdelavo letnega revizijskega poročila, ki vzame več časa od pregleda kreditne pogodbe in da bi zadostovalo 2.000,00 EUR predujma, vendar za te navedbe ne predlaga nobenega dokaza. Sicer pa gre le za predujem in če bodo dejanski stroški nižji, mu bo sodišče prve stopnje neporabljeni znesek predujma vrnilo.

13V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 37. členom ZNP). Sodišče druge stopnje je zato na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena in prvim odstavkom 366. člena ZPP ter s 37. členom ZNP zavrnilo pritožbo nasprotnega udeleženca kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani I. ter II. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje.

14Nasprotni udeleženec krije sam svoje stroške pritožbenega postopka, ker v nepravdnem postopku vsak udeleženec trpi svoje stroške, razen če zakon določa drugače (prvi odstavek 35. člena ZNP). Poleg tega s pritožbo ni uspel (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP in s 37. členom ZNP).