VSM sklep I Cp 149/2015

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Nasprotni udeleženec krije sam nastale mu stroške postopka s pritožbo.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razdružilo solastno nepremičnino (v naravi 5-sobno stanovanje št. 6 v 1. nadstropju stanovanjske stavbe v Mariboru, ki ni vpisano v zemljiško knjigo, z ID znakom X), v solasti predlagatelja do 3/4 in nasprotnega udeleženca do 1/4 tako, da postane izključni lastnik predlagatelj, ki mora nasprotnemu udeležencu izplačati 33.500,00 EUR njegovega solastnega deleža v 90. dneh od pravnomočnosti tega sklepa (točka I. izreka). Nadalje je odločilo, da se pri 1/4 solastnem deležu nasprotnega udeleženca vknjiži lastninska pravica v korist predlagatelja do celote (točka II. izreka) ter se pri nepremičnini v korist nasprotnega udeleženca vknjiži zastavna pravica za znesek 33.500,00 EUR s pripadki (točka III. izreka), nazadnje pa še, da je nasprotni udeleženec dolžan povrniti predlagatelju 458,99 EUR stroškov postopka (1/4 vseh), ki skupno sicer znašajo 1.835, 98 EUR (točka IV. izreka).

2Zoper ta sklep se pravočasno z laično pritožbo in po svojem pooblaščencu pritožuje nasprotni udeleženec.

V pritožbi vloženi po pooblaščencu navaja, da je glede obravnavanega stanovanja vložena tožba pri Okrožnem sodišču v Mariboru, na podlagi katere nasprotni udeleženec vtožuje ugotovitev solastninske pravice po 59. členu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR). Dokler ta postopek ne bo končan je postopek razdružitve te nepremičnine preuranjen. Prav tako navaja, da sodišče ni naložilo izvedencu, da izdela izvedensko mnenje v smeri ali je stanovanje mogoče fizično razdeliti, kar Zakon o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) predvideva kot primaren način razdružitve solastnega premoženja. Stanovanje obsega kvadraturo, ki ob 1/4 deležu predstavlja 40 m2, torej več kot solidno kvadraturo za ureditev stanovanjskega prostora. Priglaša pritožbene stroške.

Nasprotni udeleženec v laični pritožbi ponovno nasprotuje sklepu o dedovanju, ki je podlaga pridobitvi solastninske pravice strank, nadalje pa v bistvu navaja enako, kot je navajal že v postopku na prvi stopnji.

3Predlagatelj na pritožbo nasprotnega udeleženca ni odgovoril.

4Pritožba ni utemeljena.

5Preizkus zadeve po uradni dolžnosti pokaže, da sodišče prve stopnje ni storilo postopkovnih kršitev, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 339. in prvim odstavkom 366. člena ZPP ter v zvezi s 37. členom ZNP), poleg tega je na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja sprejelo pravilne materialnopravne zaključke.

6Sodišče prve stopnje je razdružilo solastno nepremičnino s sedaj izpodbijanim sklepom na ta način, da je odločilo, da postane izključni lastnik predlagatelj, katerega solastniški delež je večji od deleža nasprotnega udeleženca (3/4 napram 1/4), pri čemer mora predlagatelj nasprotnemu udeležencu izplačati delež v denarju.

7Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je odločitev sodišča pravilna in zakonita. Postopek za delitev stvari v solastnini je predlagalni nepravdni postopek, v katerem velja prekluzija glede navajanja novih dejstev in dokazov, ki je sicer uveljavljena v pravdnem postopku (slednji pa se uporablja na podlagi 37. člena ZNP)(1). Tako morajo udeleženci postopka najkasneje na prvem naroku navesti vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njihovih predlogov in ponuditi dokaze, ki so potrebni za ugotovitev njihovih navedb ter se izjaviti o navedbah nasprotnih udeležencev. Kasnejše navedbe in dokazi se ne upoštevajo, razen iz nekrivdnih razlogov, kar pomeni, da se upoštevajo le, če udeleženci kasnejše navedbe in dokaze opravičijo iz razloga, da le-tega brez svoje krivde niso mogli navesti oziroma predložiti pravočasno (286. člen ZPP).

8Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je predlagatelj primarno podal predlog, da se solastna nepremičnina (v točki 1. te obrazložitve citirano stanovanje) razdeli s civilno delitvijo (četrti odstavek 70. člena Stvarnopravnega zakonika - v nadaljevanju SPZ)(2), ker fizična delitev v naravi (nepremičnina je samostojna stanovanjska enota z enim vhodom) ni možna, z nasprotnim udeležencem pa ni mogoče doseči sporazuma o delitvi. Nasprotni udeleženec v svojem odgovoru predlogu in njegovim trditvam ni konkretizirano nasprotoval, skliceval se je zgolj na dejstvo, da predlog ni podpisan, da ga mora sodišče zavreči in pa, da je s tem tudi odgovor nanj brezpredmeten. Zaradi tega je v nadaljevanju postopka sodišče prve stopnje upoštevalo predlog predlagatelja in odredilo cenitev nepremičnine, ki je predmet delitve. Sodni izvedenec je izdelal izvedensko mnenje in ocenil vrednost nepremičnine skupno na znesek 134.000,00 EUR na dan cenitve. Izvedensko mnenje je bilo v nadaljevanju ob razpisu naroka poslano strankama postopka, nasprotni udeleženec je vabilo z drugopisom cenilnega poročila prejel osebno dne 23. 10. 2014. Po prejemu le-tega je 29. 12. 2014 vložil pisno vlogo, v kateri ni konkretno nasprotoval izvedenskemu mnenju oziroma cenitvi, vsebinsko pa je v vlogi nasprotoval sklepu o dedovanju, s katerim je bila ugotovljena solastnina nepremičnine, kar pa v našem postopku ni pravno odločilno, kajti sklep o dedovanju Okrajnega sodišča v Mariboru II D 538/2012 z dne 5. 10. 2011, ki je bil podlaga za pridobitev lastninske pravice predlagatelja in nasprotnega udeleženca, prvega do 3/4 in drugega do 1/4, je postal pravnomočen dne 13. 1. 2012, na ta izvršilni naslov pa je nepravdno sodišče v postopku delitve solastne nepremičnine vezano. Sodišče prve stopnje je nato v zadevi opravilo narok (3. 11. 2014), na katerega je bil nasprotni udeleženec pravilno vabljen, vendar nanj ni pristopil, niti svojega izostanka ni opravičil. Na naroku je predlagatelj namesto civilne delitve predlagal fizično delitev s pridobitvijo izključne lastnine na nepremičnini ter izplačilom nasprotnemu udeležencu solastnega deleža (peti odstavek 70. člena SPZ)(3). Sodišče prve stopnje je predlogu predlagatelja, podanem na naroku, utemeljeno sledilo. Fizična delitev z izplačilom razlike v vrednosti je primarni način delitve, ki ima prednost pred civilno delitvijo kot subsidiarnim načinom delitve. Le ta pride v poštev le, če fizična delitev ni mogoča oziroma je mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari (četrti odstavek 70. člena SPZ)(4), pa tudi, če predlogu za civilno delitev predlagatelja kot solastnika, ostali solastniki obrazloženo ne nasprotujejo (kot v obravnavanem primeru). Nasprotni udeleženec se o predlogu predlagatelja naj se nepremičnina civilno deli (s prodajo), kot skrajnemu načinu delitve stvari, ni izjasnil (v postopku vztraja pri zavrženju predloga), zato ni bilo razloga, da sodišče prve stopnje ne bi sledilo spremenjenemu predlogu naj se stvar fizično deli z izplačilom vrednosti. V sodnem postopku delitve stvari je bistveno, da sodišče zagotovi, da vsak od solastnikov prejme toliko, kolikor mu na račun solastnega deleža pripada, kar je v obravnavanem primeru zagotovljeno z izplačilom vrednosti v višini 1/4 solastnega deleža nasprotnemu udeležencu. Pri odločanju o načinu delitve sodišče upošteva trditveno in dokazno podlago strank postopka. V obravnavanem primeru je sledilo predlagatelju, saj nasprotni udeleženec njegovega predloga ni prerekal obrazloženo. Način delitve, o katerem je bilo odločeno v izpodbijanem sklepu, je zato tudi po oceni pritožbenega sodišča ustrezen.

9Pritožba nasprotnega udeleženca, ki jo vlaga on sam, ni utemeljena, saj v njej ponavlja razloge v zvezi z izvršilnim naslovom, to je sklepom o dedovanju, kar, kot že rečeno, ne more biti predmet tega postopka.

10Pritožba vložena po pooblaščencu nasprotnega udeleženca prav tako ni utemeljena. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je predmet pritožbene graje dejstvo, da je vložena tožba pri Okrožnem sodišču v Mariboru (po 59. členu ZZZDR), na podlagi katere nasprotni udeleženec vtožuje ugotovitev solastninske pravice in zatrjuje, da je zaradi tega postopek razdružitve preuranjen (prvi razlog). Nadalje pa graja ravnanje sodišča, da ni naložilo izvedencu, da izdela izvedensko mnenje v smeri, ali je stanovanje mogoče fizično razdeliti, saj ZNP kot primaren način razdružitve solastnega premoženja predvideva fizično razdelitev (drugi razlog). Oba razloga, na katera se pritožba sklicuje nista dopustna pritožbena razloga. Predstavljata pritožbeni novoti, za kateri pritožnik ne navede, zakaj ju ni mogel izpostaviti pravočasno v postopku na prvi stopnji. Tožba, na katero se sklicuje nasprotni udeleženec, je datirana z dnem 3. 12. 2014, iz nje ni razvidno ali je bila na sodišče sploh vložena, tega nasprotni udeleženec ne pojasnjuje niti v pritožbi, pa tudi sicer ne pojasni oziroma navede opravičljivega razloga, zakaj tožbe ni vložil že tekom postopka na prvi stopnji (čeprav je bil zapuščinski postopek, na podlagi katerega je pridobil lastninsko pravico, pravnomočno zaključen že 13. 1. 2012). Nadalje je pritožbena novota tudi navedba, da sodišče izvedencu ni naložilo, ali je stanovanje mogoče fizično razdeliti v naravi, slednje bi lahko nasprotni udeleženec pravočasno izpostavil že v postopku na prvi stopnji, pa tega ni storil, česar ne opravičuje niti sedaj v pritožbi. Iz navedenega izhaja, da oba pritožbena razloga predstavljata nedopustni pritožbeni novoti, ki sta kot taki v pritožbenem postopku neupoštevni (prvi odstavek 337. člena ZPP).

11V posledici vsega navedenega se izkaže pritožba nasprotnega udeleženca za neutemeljeno (pritožba vložena osebno in po pooblaščencu se šteje kot ena pritožba), sodišče druge stopnje jo je posledično zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo. Odločitev temelji na določbi 2. točke 365. člena ZPP.

12Nasprotni udeleženec s svojo pritožbo ni uspel, zato je dolžan sam nositi vse stroške, ki so mu v zvezi s pritožbo nastali (analogna uporaba prvega odstavka 154. člena ZPP).

---.---

Op. št. (1) : VSRS I Ips 90/2012 z dne 24. 5. 2012.

Op. št. (2) : (4) Če fizična delitev stvari v naravi ni mogoča niti z izplačilom razlike v vrednosti, ali je mogoče le ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari, sodišče odloči naj se stvar proda in razdeli kupnina (civilna delitev).

Op. št. (3) : (5) Na predlog solastnika lahko sodišče odloči, da namesto prodaje pripada stvar v celoti njemu, če izplača druge solastnike tako, da jim plača sorazmerni del prodajne cene, ki jo določi sodišče. Če to predlaga več solastnikov, ima prednost tisti solastnik, ki ga določi sodišče, upoštevaje velikost idealnih deležev, dosedanji način rabe stvari in potrebe solastnikov.

Op. št. (4) : (4) Če fizična delitev stvari v naravi ni mogoča niti z izplačilom razlike v vrednosti, ali je mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari, sodišče odloči, naj se stvar proda in razdeli kupnina (civilna delitev).