VSL sklep I Cp 1825/2015

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožnica sama krije svoje stroške pritožbe.

1Okrajno sodišče v Ljubljani se je z izpodbijanim sklepom izreklo za stvarno nepristojno, ker je ugotovilo, da gre za gospodarski spor, za katere so pristojna okrožna sodišča, češ da gre za spor med samostojno podjetnico in gospodarsko družbo, spor izvira iz pridobitne dejavnosti slednje, ostale osebe pa so solidarno tožene.

2Tožnica se proti sklepu pritožuje in predlaga njegovo razveljavitev. Navaja, da je bila 29. 2. 2012 izbrisana iz registra samostojnih podjetnikov, zato po njenem ne gre za gospodarski spor, saj je fizična oseba. Opredeljuje svoje pritožbene stroške.

3Pritožba ni utemeljena.

4Najprej je treba čisto iz principa povedati eno od osnov statusnega prava, da namreč niti samostojni podjetnik ni pravna, pač pa je fizična oseba. Z zatrjevanim izbrisom iz registra samostojnih podjetnikov se zato za tožnico v tem pogledu pač nič ni spremenilo.

5Za odločitev o pristojnosti to sicer ni pomembno. Pomembno je, da je bila tožnica ob vložitvi tožbe 19. 7. 2011 samostojna podjetnica (saj se je sama tako označila). Če se med postopkom spremenijo okoliščine, na katere se opira pristojnost sodišča, ostane po 3. odst. 17. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) sodišče, ki je bilo pristojno ob vložitvi tožbe, pristojno še naprej, čeprav bi bilo zaradi teh sprememb pristojno drugo sodišče iste vrste. Temu se reče perpetuacija (ustalitev) pristojnosti (perpetuatio fori). Ker je šlo ob vložitvi tožbe za gospodarski spor (481. čl. ZPP), je odločitev okrajnega sodišča, da ni stvarno pristojno ono, pač pa okrožno sodišče (2. odst. 32. čl. ZPP), pravilna in zakonita.

6Res je milo rečeno nenavadno, da se je okrajno sodišče za stvarno nepristojno izreklo skoraj štiri leta po vložitvi tožbo, in to celo po tem, ko je že bilo razpisalo poravnalni in prvi narok, vendar ZPP časovno mejo za odklonitev pristojnosti določa le za okrožna sodišča, kadar se izrekajo za nepristojna v zadevah iz pristojnosti okrajnih sodišč (2. odst. 19. čl. ZPP), ne pa tudi obratno. Ker bi sicer lahko prišlo do absolutno bistvene kršitve določb postopka po 4. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP (če bi sodišče odločilo o zahtevku, za katerega je stvarno pristojno višje sodišče), zakon tu določa „bolje pozno, kot nikoli.“

7Pritožbo je torej treba zavrniti in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, priglašene stroške pa krije pritožnica sama (2. tč. 365. čl. ZPP in 1. odst. 154. čl. v zvezi s 1. odst. 165. čl. istega zakona).