VSL sodba I Cp 1522/2015

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je s sodbo z dne 25.8.2014 odločilo:

- da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 193787/2013 z dne 5.12.2013 v 3. odstavku izreka v celoti v veljavi, v 1. odstavku izreka pa za znesek 591,74 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 12,26 EUR od dne 11.4.2012 do plačila, od zneska 579,48 EUR pa od dne 21.11.2013 do plačila (I. točka izreka),

- da se omenjeni sklep o izvršbi v 1. odstavku izreka razveljavi za zakonske zamudne obresti od zneska 561,65 EUR od 11.4.2012 do 20.11.2013 ter da se tožbeni zahtevek v tem delu zavrne (II. točka izreka),

- da je dolžna toženka tožnici v roku 8 dni od vročitve sodbe povrniti pravdne stroške v znesku 44,00 EUR (III. točka izreka).

2Zoper sodbo se pritožuje toženka, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da jo v celoti razveljavi ter (zadevo) vrne v ponovno sojenje. Vztraja, da do tožnice nima dolga v navedeni višini. Sodišče ni pravilno ugotovilo dejanskega stanja, prav tako je napačno uporabilo materialno pravo. Pogodbe in splošni pogoji, ki jih je sestavila tožnica, bi se morali uporabiti v njeno korist (ne pa v korist tožnice). Kljub poravnanim obveznostim ni mogla zapreti računa. Iz prilog k ugovoru zoper sklep o izvršbi je razvidno, da so bile dne 25.4.2008 vse obveznosti na transakcijskem računu poravnane. Iz leta 2011 je ostal le dolg 97,00 EUR, ki je predstavljal stroške banke in je bil predviden za odpis. Iz neznanega razloga se je ta ta dolg februarja 2012 povišal na 277,96 EUR, avgusta 2012 pa na 611,39 EUR (pri čemer sama na račun ni kakorkoli posegala).

3Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

4Pritožba ni utemeljena.

5Obravnavani spor sodi med spore majhne vrednosti (spori, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000,00 EUR – prvi odstavek 443. člena Zakona o pravdnem postopku(1)). V sporih majhne vrednosti veljajo posebna pravila, ki odstopajo od splošnih pravil pravdnega postopka in ki zaradi njihove bagatelnosti racionalizirajo (reducirajo) posamezne faze postopka. To velja tudi za pritožbeni preizkus odločitve v sporu majhne vrednosti. Tako se lahko sodba v takšnem sporu izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava.(2) Slednje pomeni, da v pritožbi zoper odločitev v sporu majhne vrednosti dejanskega stanja ni mogoče izpodbijati oz. je s strani sodišča prve stopnje ugotovljeno dejansko stanje (neizpodbojno) izhodišče tudi za pritožbeno odločitev (razen če bi bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno zaradi nepravilne uporabe materialnega prava – drugi odstavek 458. člena ZPP).

6Pretežni del toženkinih pritožbenih navedb predstavlja po svoji vsebini(3) izpodbijanje s strani sodišča ugotovljenega dejanskega stanja, kar pa (kot je bilo predhodno poudarjeno) v sporih majhne vrednosti ne predstavlja dopustnega pritožbenega razloga. Na drugi strani pa je povsem splošen (nekonkretiziran) in posledično neupošteven tudi pritožbeni očitek, češ da bi moralo sodišče prve stopnje pogodbo oziroma tožničine splošne pogoje poslovanja uporabiti v toženkino (in ne tožničino) korist. Kaj (oziroma katere določbe) točno ima v mislih, pritožba ne pojasni.(4)

7Ker pritožbeni razlogi niso podani(5) in ker niso podani niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

-------------------------- Op. št. (1): Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami (v nadaljevanju ZPP).

Op. št. (2): Na kar je sodišče prve stopnje v pravnem pouku izpodbijane odločbe pravdne stranke tudi opozorilo.

Op. št. (3): Navajanje, češ da nima dolga v navedeni višini oziroma da naj bi bile dne 25.4.2008 vse njene obveznosti na transakcijskem računu poravnane.

Op. št. (4): Toženka očitno cilja na določbo 83. člena Obligacijskega zakonika (Ur. list RS, št. 83/2001, s kasnejšimi spremembami), v skladu s katero je potrebno, če je bila pogodba sklenjena po vnaprej natisnjeni vsebini ali je bila kako drugače pripravljena in predlagana od ene pogodbene stranke, določila razlagati v korist druge stranke. Vendar pritožnica ne upošteva, da se omenjena zakonsko predvidena razlaga (izrecno) nanaša le na nejasna pogodbena določila (določila splošnih pogojev). Katera (uporabljena) pogodbena določila, ki so relevantna za odločitev v obravnavani zadevi, naj bi bila nejasna, pa ni razvidno (niti pritožba tega ne pojasni).

Op. št. (5): Oziroma (pravilneje) ker so neupoštevni (nedopustni).