VSC sodba Cpg 409/2014

Pritožba se glede izpodbijane I. in III. točke izreka zavrne in se v tem obsegu potrdi izpodbijana sodba.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo I Pg 1100/2013 z dne 11. 3. 2014 izreklo: “I. Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 88154/2012 z dne 29. 6. 2012, se vzdrži v veljavi v delu, v katerem je toženi stranki naloženo plačilo zneska 187.505,90 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 137,88 EUR od od 9. 12. 2011 do 19. 4. 2012, od zneska 138,10 EUR od 20. 4. 2012 dalje, od zneska 6.382,31 EUR od 10. 12. 2011 do 19. 4. 2012, od zneska 6.711,85 EUR od 20. 4. 2012 dalje, od zneska 3,78 EUR od 20. 4. 2012 dalje, od zneska 139.879,52 EUR od 10. 12. 2011 do 19. 4. 2012, od zneska 149.183,12 EUR od 20. 4. 2012 dalje, od zneska 5,04 EUR od 20. 4. 2012 dalje, od zneska 28.600,00 EUR od 10. 12. 2011 do 19. 4. 2012, od zneska 31.464,01 EUR od 20. 4. 2012 dalje in izvršilnih stroškov v znesku 46,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 7. 2012 dalje, vse v 15 dneh. II. Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 88154/2012 z dne 29. 6. 2012, se razveljavi v delu, v katerem je toženi stranki naloženo plačilo zakonskih zamudnih obresti od zneska 0,22 EUR od 9. 12. 2011 do 19. 4. 2012, od zneska 329,54 EUR od 10. 12. 2011 do 19. 4. 2012, od zneska 3,78 EUR od 10. 12. 2011 do 19. 4. 2012, od zneska 9.303,60 EUR od 10. 12. 2011 do 19. 4. 2012, od zneska 5,04 EUR od 10. 12. 2011 do 19. 4. 2012, od zneska 2.864,01 EUR od 10. 12. 2011 do 19. 4. 2012 in se tožbeni zahtevek v navedenem obsegu zavrne. III. Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki 3.179,00 EUR pravdnih stroškov v 15. dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje.”

2Zoper to sodbo glede I. in III. točke izreka je vložila pravočasno pritožbo tožena stranka iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi zmotne uporabe materialnega prava po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pritožba ne podaja konkretnega predloga pritožbenemu sodišču, kako naj odloči v zvezi s pritožbo.

3Tožena stranka ni priglasila stroškov pritožbe.

4Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

5Pritožba ni utemeljena.

6Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka navedene v citirani določbi (morebitne kršitve določb pravdnega postopka po 1., 2., 3., 6., 7., 11., 12. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP) in na pravilno uporabo materialnega prava. Po izvedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, da je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje in da je tudi pravilno uporabilo materialno pravo.

7Sodišče prve stopnje je na ugotovljeno dejansko stanje po mnenju pritožbenega sodišča zadosti jasno in prepričljivo pojasnilo, katera dejstva šteje za dokazana in razloge za svojo presojo tudi obrazložilo ter so razlogi prepričljivi in nedvoumni, tako da jih pritožbeno sodišče v celoti sprejema kot pravilne in svoje.

8Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja: (-) da sta sedaj pravdni stranki sklenili, tožeča stranka kot kreditodajalec in tožena stranka, kot kreditojemalec Kreditno pogodbo reg. št. 1 z dne 7. 1. 2008, za kredit v višini 25.000,00 EUR, s spremenljivo obrestno mero, sestavljeno iz Euribor-ja za šestmesečne depozite v EUR in nespremenljive marže v višini 2,8 % letno ter z vračilom kredita najkasneje do 4. 1. 2012; (-) da je tožeča stranka zaradi neizpolnjevanja obveznosti odstopila od pogodbe, tožena stranka pa terjatve ni poravnala in je tožena stranka tožeči stranki dolgovala na dan 9. 12. 2011, glavnico 6.382,31 EUR, redne obresti 158,21 EUR, zamudne obresti 171,33 EUR, skupaj 6.711,85 EUR; (-) da sta pravdni stranki sklenili Kreditno pogodbo reg št. 2 z dne 25. 5. 2009 za kredit v višini 6.000,00 EUR z nespremenljivo obrestno mero 7,66 % letno ter z rokom vračila 20. 11. 2009, dne 20. 11. 2009 pa je bil sklenjen tudi Dodatek št. 1 k tej kreditni pogodbi, s katerim se je rok vračila kredita podaljšal do 19. 5. 2010; (-) da tožena stranka terjatve v celoti ni poravnala in je tožeči stranki dolgovala na dan 9. 12. 2011 redne obresti 3,78 EUR; (-) da sta pravdni stranki sklenili Kreditno pogodbo reg št. 3 z dne 31. 3. 2008 (preštevilčena v 4), prvotno sklenjeno med N. d. d., katere univerzalna pravna naslednica je tožeča stranka in toženo stranko, za kredit v višini 150.000,00 EUR s spremenljivo obrestno mero, sestavljeno iz 3 mesečnega Euribor-ja in pribitka v višini 2,20 % letno ter z rokom vračila 1. 1. 2019; (-) da je dne 30. 1. 2009 bil k tej pogodbi sklenjen dodatek št. 1 in da je tožeča stranka zaradi neizpolnjevanja obveznosti odstopila od pogodbe, tožena stranka pa terjatve ni poravnala ter dolgovala na dan 9. 12. 2011, glavnico 139.879,52 EUR, redne obresti 7.351,26 EUR, zamudne obresti 1.952,34 EUR, skupaj 149.183,12 EUR; (-) da sta pravdni stranki sklenili Kreditno pogodbo reg št. 5 z dne 23. 12. 2009 za kredit v višini 4.000,00 EUR z nespremenljivo obrestno mero 7,66 % letno ter z rokom vračila 19. 5. 2010 in da tožena stranka terjatve v celoti ni poravnala ter je tožeči stranki dolgovala na dan 9. 12. 2011 redne obresti 5,04 EUR; (-) da sta pravdni stranki sklenili Kreditno pogodbo reg št. 6 z dne 29.10.2010 za kredit v višini 28.600,00 EUR z nespremenljivo obrestno mero 7,15 % letno ter z rokom vračila 26. 4. 2011 in da tožena stranka terjatve ni poravnala in je na dan 9. 12. 2011 dolgovala glavnico 28.600,00 EUR, redne obresti 1.231,65 EUR, zamudne obresti 1.632,36 EUR, skupaj 31.464,01 EUR; (-) da je na podlagi Pogodbe o odprtju in vodenju poslovnega računa št. … z dne 6. 3. 2007 bil pri tožeči stranki toženi stranki kot imetniku računa odprt poslovni račun za opravljanje plačilnega prometa in ta račun je bil zaradi nesolidnega poslovanja zaprt in prenesen v izterjavo, tožena stranka pa je tožeči stranki dolgovala na dan 9. 12. 2011, glavnico 104,53 EUR, obresti nedovoljenega stanja 0,22 EUR, stroški zapiranja 25,00 EUR, stroški obvestila 8,35 EUR, skupaj 138,10 EUR.

9Sodišče je na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja presodilo vse ugovore tožene stranke, kolikor jih je podala pred sodiščem prve stopnje in jih pritožba sedaj ponavlja, ne da bi obrazložila, zakaj šteje, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje in na ugotovljeno dejansko stanje zmotno uporabilo materialno pravo.

10Iz dejanskega stanja, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in iz materialnopravne presoje sodišča prve stopnje še izhaja: (-) da tožena stranka pogodbenih obveznosti na vračilo kredita ni izpolnila na način in v rokih, kot je bilo dogovorjeno z kreditnimi pogodbami; (-) da sta v vseh pogodbah pravdni stranki povsem jasno dogovorili, da sme tožeča stranka od pogodbe odstopiti in zahtevati plačilo celotnega preostalega dolga, če tožena stranka ne bo pravilno in pravočasno izpolnjevala svojih plačilnih obveznosti; (-) da sta pravdni stranki pogodbeno dogovorili enostransko odstopno upravičenje tožeče stranke kot kreditodajalca in v pogodbah navedli odpovedne razloge in je tako zmotno stališče tožene stranke, da je tožeča stranka enostransko odstopila od kreditnih pogodb, kljub nasprotovanju tožene stranke; (-) da se ugovorne navedbe tožene stranke, da ji tožeča stranka nikoli ni nakazala kredita na njen račun, nanašajo na terjatev po Kreditni pogodbi št. 3 z dne 31. 3. 2008 (priloga A 9), po kateri je pravni prednik tožeče stranke (N d. d.), toženi stranki kot kreditojemalcu odobril dolgoročni kredit v višini 150.000,00 EUR in je kredit bil odobren toženi stranki za nakup nepremičnin; (-) da je del kredita v višini 134.400,00 EUR bil namenjen plačilu kupnine po Prodajni pogodbi z dne 31. 3. 2008 (priloga A 59), z zneskom v višini 2.562,24 EUR so se pokrili stroški odobritve kredita pri tožeči stranki, razlika v višini 13.037,76 EUR pa je bila nakazana na poslovni račun tožene stranke; (-) da je navedena prodajna pogodba bila sklenjena med prodajalcem N. d. d. in tožencem kot kupcem, predmet prodaje oziroma nakupa pa so bili poslovni prostori na naslovu Š.; (-) da je med pravdnima strankama bil 30. 1. 2009 k citirani kreditni pogodbi sklenjen tudi dodatek št. 1, s katerim je tožeča stranka tožencu odobrila moratorij na odplačilo glavnice do 30. 11. 2009, tako da vsa ta dejstva, prepričljivo dokazujejo, da je tožena stranka znesek kredita po predmetni pogodbi v celoti prejela; (-) da se ugovor tožene stranke glede napačnega obračuna obresti nanaša le na Kreditno pogodbo reg. št. 1 (priloga A 1), glede na to, da je tožena stranka ugovoru zoper sklep o izvršbi priložila amortizacijski načrt samo za to pogodbo (priloga B 3); (-) da je po tej kreditni pogodbi bila dogovorjena spremenljiva obrestna mera sestavljena iz Euribor-ja za šestmesečne depozite v EUR in nespremenljive marže v višini 2,8 % letno in da je ob sklenitvi kreditne pogodbe znašal šestmesečni Euribor 4,637 % letno, zato se je pripravil tudi načrt zapadanja obresti v plačilo po tej obrestni meri; (-) da je v kreditni pogodbi v 2. členu navedeno, da obrestno obdobje traja šest mesecev in se prvo obrestno obdobje prične na dan prvega črpanja kredita in konča na zadnji dan obdobja šestih mesecev, naslednja obrestna obdobja pa se začnejo na zadnji dan predhodnega obrestnega obdobja in končajo na zadnji dan obdobja šestih mesecev; (-) da je tožeča stranka ob pripravi načrta zapadanja obresti v plačilo upoštevala na dan sklenitve pogodbe znano obrestno mero za šestmesečni Euribor, ki pa se je nato čez šest mesecev spremenila, obvestilo je bilo toženi stranki poslano zgolj informativno, pred zapadlostjo posamezne obveznosti v plačilo pa je bilo toženi stranki poslano še posebno obvestilo o višini obveznosti; (-) da je tožena stranka kreditno pogodbo podpisala in se z določili, ki so navedeni v pogodbi tudi strinjala, strinjala pa se je tudi s spremenljivo obrestno mero in je tako ugovor tožene stranke glede napačnega obračunavanja obresti po Kreditni pogodbi reg. št. 1 neutemeljen; (-) da je z odstopom tožeče stranke od kreditnih pogodb nastala v kreditnih pogodbah dogovorjena obveznost tožene stranke plačila celotnega preostalega kreditnega dolga.

11Sodišče prve stopnje je še ugotovilo, da tožena stranka dejstvom o stanju dolga po posameznih kreditnih pogodbah (razen po Kreditni pogodbi št. 3 in Kreditni pogodbi št. 1) in po Pogodbi o odprtju in vodenju poslovnega računa št. … ter glede datuma zapadlosti posameznih zneskov, ni ugovarjala.

12Pritožba je s tem, ko zgolj ponavlja svoje ugovorne navedbe, glede katerih se je sodišče prve stopnje v celoti opredelilo in jih tudi po stališču pritožbenega sodišča materialnopravno pravilno zavrnilo, dejansko neobrazložena. Da bi bila pritožba obrazložena, bi morala tožena stranka z njo konkretno izpodbijati dejanske in materialno pravne zaključke sodišča prve stopnje, tega pa ni zmogla, zato zgolj s ponavljanjem ugovornih navedb tudi ne more biti uspešna.

13Ker je pritožba neobrazložena, je moralo pritožbeno sodišče opraviti po uradni dolžnosti preizkus glede pravilne uporabe materialnega prava in ugotavlja, da je to pravilno uporabljeno tako glede že povzetih materialno pravnih zaključkov kot tudi v delu, ko je sodišče prve stopnje presodilo, da je z odstopom tožeče stranke od kreditnih pogodb nastala v kreditnih pogodbah dogovorjena obveznost tožene stranke plačila celotnega preostalega kreditnega dolga.

14Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, ko je tožbenemu zahtevku tožeče stranke delno ugodilo, tako da je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 88154/2012 z dne 29. 6. 2012, vzdržalo v veljavi v delu, v katerem je toženi stranki naloženo plačilo zneska 187.505,90 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 137,88 EUR od od 9. 12. 2011 do 19. 4. 2012, od zneska 138,10 EUR od 20. 4. 2012 dalje, od zneska 6.382,31 EUR od 10. 12. 2011 do 19. 4. 2012, od zneska 6.711,85 EUR od 20. 4. 2012 dalje, od zneska 3,78 EUR od 20. 4. 2012 dalje, od zneska 139.879,52 EUR od 10. 12. 2011 do 19. 4. 2012, od zneska 149.183,12 EUR od 20. 4. 2012 dalje, od zneska 5,04 EUR od 20. 4. 2012 dalje, od zneska 28.600,00 EUR od 10. 12. 2011 do 19. 4. 2012, od zneska 31.464,01 EUR od 20. 4. 2012 dalje in izvršilnih stroškov v znesku 46,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 7. 2012 dalje.

15Nadalje je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, ko je tožbeni zahtevek tožeče stranke delno zavrnilo in sklep o izvršbi razveljavilo v delu, v katerem je toženi stranki naloženo plačilo zakonskih zamudnih obresti od zneska 0,22 EUR od 9. 12. 2011 do 19. 4. 2012, od zneska 329,54 EUR od 10. 12. 2011 do 19. 4. 2012, od zneska 3,78 EUR od 10. 12. 2011 do 19. 4. 2012, od zneska 9.303,60 EUR od 10. 12. 2011 do 19. 4. 2012, od zneska 5,04 EUR od 10. 12. 2011 do 19. 4. 2012, od zneska 2.864,01 EUR od 10. 12. 2011 do 19. 4. 2012 glede na to da je tožeča stranka v tem delu zahtevala tako imenovane procesne obresti (zamudne obresti od neplačanih obresti) za čas pred vložitvijo izvršilnega predloga, kar pa je v nasprotju z določbo 381. člena Obligacijskega zakonika.

16Pritožbene navedbe o tem, da je “tožeča stranka pri prodaji enega od lokalov, predlani sodelovala direktno s prvotno našim kupcem in ga preferirala in je nato potrdila ponudbo, ki je bila nižja za 12.000,00 EUR od prvotne, na katero je ta isti kupec v naših pogajanjih že pred tem pristal”, so pritožbene novote, saj tožena stranka teh navedb ni podala pred sodiščem prve stopnje in niti ne pove, zakaj jih brez svoje krivde ni mogla podati, zato jih pritožbeno sodišče ne sme upoštevati (337. člen ZPP), pri tem pa je nejasno, kako naj bi ta prodaja vplivala na dolg tožene stranke, saj tega tožena stranka ne obrazloži.

17Pritožba z navedbami, da je zaradi bolezni, ki je nastopila nenadno, bilo podano opravičilo v zvezi z nezmožnostjo udeležbe na glavni obravnavi, ki se je vseeno opravila in da je s tem kršena ustavna pravica do enakosti strank v postopku (22. člen Ustave RS), ker naj bi bila obravnava predhodno že preložena zaradi odsotnosti tožeče stranke, zakonita zastopnica tožene stranke pa je takrat bila prisotna, smiselno uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

18Bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP je podana, če stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti pa z opustitvijo vročitve , ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Takšna postopkovna kršitev lahko pomeni tudi kršitev enakega varstva pravic po 22.členu Ustave RS, ki določa, da je vsakomur zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiščem in pred drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih.

19Vendar pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da se takšna kršitev sodišču prve stopnje ni pripetila in je pritožbeni očitek neutemeljen.

20Kot je pojasnilo sodišče prve stopnje, je narok za glavno obravnavo dne 11. 3. 2014 opravilo v odsotnosti pravilno vabljene tožene stranke, ki je vabilo za narok prejela 5. 2. 2014 (povratnica pripeta k list. št. 97), kar je več kot mesec dni pred narokom. Sodišče je sicer 11. 3. 2014 ob 11.39 (uro in 21 minut pred narokom) po faxu prejelo prošnjo za preložitev naroka zaradi bolezni M. Š., zakonite zastopnice tožene stranke. Za presojo, ali je stranka opravičila izostanek (281. člen ZPP), mora biti podano ne samo opravičilo stranke z navedbo opravičljivega razloga za izostanek, ampak tudi dokazilo o obstoju tega razloga. Tožena stranka ni izkazala opravičenih razlogov za izostanek z naroka, saj opravičilu ni predložila dokazila o bolezni zastopnika, na katero se je v opravičilu kot razlog za izostanek sklicevala.

21Tožena stranka niti k pritožbi ni priložila ustreznega zdravniškega potrdila, s katerim bi izkazala, da se zakonita zastopnica upravičeno ni mogla udeležiti glavne obravnave dne 11. 3. 2014, tako da ni uspela izpodbiti zaključkov sodišča prve stopnje glede okoliščin izvedbe naroka v odsotnosti tožene stranke in glede pravilnih materialnopravnih zaključkov, da tožena stranka ni zadostila procesnim zahtevam, da mora opravičilo glede odsotnosti z naroka biti ustrezno dokazno podprto, da ga je sploh mogoče oceniti v smeri opravičljivosti. Te procesne zahteve tožena stranka ni izpolnila niti s pritožbo, ki je ostala, tako kot opravičilo za odsotnost z naroka, zgolj na stopnji pavšalnosti in nedokazanosti.

22Pritožbeno sodišče je v spisovnem gradivu preverilo še sicer ponovno pavšalni pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje ugodilo tožeči stranki, ki je zaprosila za preložitev naroka, na katerega je pristopila tožena stranka, vendar pa se je pokazalo, da je tudi ta pritožbeni očitek neutemeljen.

23Sodišče prve stopnje je narok za glavno obravnavo najprej razpisalo za 28. 1. 2014 (listna številka 94 spisa) in vabilo je bilo toženi stranki vročeno 10. 1. 2014 (vročilnica pri navedeni listni številki). M. Š. je 13. 1. 2014 na sodišču prve stopnje opravila pregled spisa (listna številka 95 spisa). Nato je 24. 1. 2014 tožeča stranka zaprosila za preložitev naroka in v dokaz za utemeljenost prošnje predložila dokazilo o tem, da je pooblaščenec tožeče stranke že v decembru 2013 prejel vabilo kot predstavnik banke in kot priča v K zadevi (listna številka 96 spisa). Sodišče prve stopnje je prošnji tožeče stranke ugodilo in dne 24. 1. 2014 odredilo, da se narok, razpisan za 28. 1. 2014 prekliče ter preloži na 11. 3. 2014 (listna številka 97 spisa), tožena stranka je preklic z novim vabilom dvignila 5. 2. 2014 (vročilnica pri isti listni številki, iz katere izhaja, da je o prispeli pošiljki bila obveščena 27. 1. 2014). Iz spisa ni razviden zaznamek, da bi zakonita zastopnica prišla na sodišče dne 28. 1. 2014, tako da so pritožbene navedbe neizkazane.

24Drži zgolj, da je bila prvotno razpisani narok preložen na prošnjo tožeče stranke, ne drži pa, da bi tožena stranka pristopila na narok, ki je bil preložen. Tako sodišče prve stopnje s svojim postopanjem ni kršilo ustavne pravice tožene stranke po 22. členu Ustave RS.

25Tožena stranka ni konkretno izpodbijala odločitev sodišča prve stopnje glede stroškov postopka, preizkus po uradni dolžnosti pa ni pokazal morebitnih kršitev postopka ali zmotne uporabe materialnega prava.

26Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke v izpodbijanem delu glede I. in III. točke izreka sodbe zavrnilo in v tem obsegu potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

27Tožena stranka stroškov pritožbe ni priglasila, zato se pritožbenemu sodišču ni bilo potrebno izrekati glede teh stroškov.