VSRS Sodba IV Ips 78/2014

Izpodbijani pravnomočni sklep in plačilni nalog se razveljavita in se zadeva vrne prekrškovnemu organu v novo odločanje.

A.

1Policijska postaja Šentilj je 12. 8. 2011 izdala R. Z. plačilni nalog zaradi prekrška po prvem odstavku 7. člena Zakona o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1) in izrekla globo 104,32 evrov. Plačilni nalog je postal pravnomočen 23. 8. 2011. Prekrškovni organ je 31. 12. 2012 pri Okrajnem sodišču v Mariboru podal predlog za odpravo pravnomočnega plačilnega naloga, ki ga je sodišče z izpodbijanim sklepom zavrnilo.

2Vrhovna državna tožilka vlaga z

ahtevo

za varstvo zakonitosti zaradi kršitve materialnih določb zakona po 3. točki prvega odstavka 156. člena Zakona o

prekrških (v nadaljevanju ZP-1). Navaja, da je sodišče spregledalo očitno kršitev materialnega predpisa in ni upoštevalo, da R. Z. ni imel možnosti izjaviti se o prekršku in da ni mogel izpodbijati plačilnega naloga z zahtevo za sodno varstvo. S tem so mu bile kršene pravice, ki jih določa ZP-1, kakor tudi pravici iz 22. in 29. člena Ustave Republike Slovenije.

3Zahteva za varstvo zakonitosti je bila na podlagi 171. člena ZP-1 v zvezi z drugim odstavkom 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) vročena storilcu, ki nanjo ni odgovoril.

B.

4V obravnavani zadevi je prekrškovni organ po pravnomočnosti plačilnega naloga sodišču predlagal njegovo odpravo, ker je ugotovil, da prekrška ni storila oseba, kateri je bil izdan plačilni nalog, saj je drug storilec izrabil osebne podatke R. Z. Sodišče je predlog zavrnilo z obrazložitvijo, da ne izpolnjuje

pogojev iz 171.a člena ZP-1, ker ne gre za očitno kršitev materialne določbe ZP-1 ali predpisa, ki določa prekršek. Vrhovna državna tožilka izpodbija pravilnost odločbe sodišča in meni, da je podana očitna kršitev materialnega predpisa v smislu 3. točke prvega odstavka 171.a člena ZP-1, saj sta bili storilcu kršeni pravica do izjave in pravica do pravnega sredstva, ki ju določa ZP-1.

5Stališču vrhovne državne tožilke ni moč pritrditi. Pravici do izjave o prekršku in do vložitve zahteve za sodno varstvo sta procesni pravici storilca,

določeni s procesnimi določbami ZP-1. Takšne, četudi očitne kršitve procesnih pravic, po besedilu prvega odstavka 171.a člena ZP-1, veljavnega v času odločanja sodišča, niso izpolnjevale zakonskega pogoja, pod katerim je sodišče na predlog prekrškovnega organa lahko odpravilo ali spremenilo pravnomočno odločbo o prekršku. Sodišče je glede na takrat veljavne predpise pravilno odločilo in zavrnilo predlog za odpravo plačilnega naloga.

6Vrhovnemu sodišču pa se je ob odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti pojavil precejšen dvom v pravilnost ugotovitve izpodbijanega plačilnega naloga,

da je bil storilec očitanih prekrškov in oseba, udeležena v postopku pred prekrškovnim organom, R. Z. Iz predloga za odpravo plačilnega naloga in pobude za vložitev zahteve za sodno varstvo namreč izhaja, da je prekrškovni organ na podlagi zbranih obvestil in ponovnega preverjanja dejanskih okoliščin storjenega prekrška ugotovil, da je kršitelj M. P. v postopku ugotavljanja identitete

uporabil tuje osebno ime in osebne podatke ter s tem spravil policista v zmoto, da je izdal plačilni nalog zaradi kršitve javnega reda in miru osebi, ki ni bila udeležena v postopku, to je R. Z.

7Ker je nastal pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev, ugotovljenih v izpodbijani odločbi, je Vrhovno sodišče na podlagi 427. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1 izpodbijani sklep in plačilni nalog razveljavilo ter zadevo vrnilo Policijski postaji Šentilj v novo odločanje.