VSL sodba I Cp 768/2015
ECLI:SI:VSLJ:2015:I.CP.768.2015Področje: obligacijsko pravo, civilno procesno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–8▾
Jedro povzetek sodišča
Če je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, nobena stranka pa ni zahtevala izvedbe naroka, lahko sodišče o zahtevku odloči brez razpisa naroka (2. odstavek 454. člena ZPP). Pritožnik je v ugovoru zoper sklep o izvršbi navedel, naj izvršilno sodišče preda zadevo v pravno obravnavo. Taka zahteva ne predstavlja zahteve po izvedbi naroka. Sodišče prve stopnje jo je pravilno razumelo kot zahtevo za obravnavanje o utemeljenosti tedaj še upnikove zahteve za plačilo v okviru pravdnega – in ne le izvršilnega – postopka. Glede na to je pravilen zaključek sodbe o izpolnjenosti pogojev za izdajo sodbe brez obravnave.
Izrek
Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje se v izpodbijanem delu potrdi.
Obrazložitev
1Sodišče prve stopnje je odločilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 187633/2013 z dne 27. 11. 2013 v 1. in 3. točki ostane v veljavi in je toženec dolžan plačati glavnico v znesku 423,30 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 11. 2013 dalje in izvršilne stroške v znesku 84,98 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 12. 2013. V ostalem delu zahtevka do zneska 489,11 EUR obrestmi je sklep o izvršbi razveljavilo.
2Toženec v pritožbi trdi, da je kršen 355. člen Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Ker z vložitvijo predloga za izvršbo ni bil prekinjen tek zastaralnega roka, sam pa dolga ni pripoznal, je tožnikova terjatev zastarana. Ne priznava terjatve v višini, kot izhaja iz sodbe. V ugovoru na izvršilno zadevo je izrecno navedel, da predlaga obravnavo. S tem, ko je sodišče izdalo sodbo brez obravnave, je ogrozilo njegovo pravno varstvo pred veliko družbo, ki dokazuje svojo prevlado. Zahteva presojo sodbe ali razpis obravnave, da bo lahko dokazal, da je izvršilna zadeva nedopustna.
3Tožnik ni odgovoril na pritožbo.
4Pritožba ni utemeljena.
5Ker gre za spor majhne vrednosti, je sodbo sodišča prve stopnje dovoljeno izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Sodbe torej ni dovoljeno izpodbijati zaradi nepopolne ali zmotne ugotovitve dejanskega stanja niti zaradi bistvenih kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP.
6Ugovor zastaranja ni utemeljen. Izpodbijana sodba se pravilno opira na določbe 355. člena OZ, po katerih terjatve za uporabo telefonov zastarajo v enem letu, zastaranje pa prične teči po poteku leta, v katerem je terjatev dospela v plačilo. Glede na to, da sta vtoževani terjatvi zapadli v letu 2012, je zastaralni rok pričel teči s 1. 1. 2013. Zastaralni rok ob vložitvi predloga za izvršbo 22. 11. 2013 tako še ni potekel.
7Neutemeljen je očitek o prikrajšanju pravice do obravnave, ker sodišče ni razpisalo obravnave. Če je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, nobena stranka pa ni zahtevala izvedbe naroka, lahko sodišče o zahtevku odloči brez razpisa naroka (drugi odstavek 454. člena ZPP). Pritožnik je v ugovoru zoper sklep o izvršbi navedel, naj izvršilno sodišče preda zadevo v pravno obravnavo. Taka zahteva ne predstavlja zahteve po izvedbi naroka. Sodišče prve stopnje jo je pravilno razumelo kot zahtevo za obravnavanje o utemeljenosti tedaj še upnikove zahteve za plačilo v okviru pravdnega – in ne le izvršilnega – postopka. Glede na to je pravilen zaključek sodbe o izpolnjenosti pogojev za izdajo sodbe brez obravnave.
8Po navedenem in po preizkusu sodbe z vidika po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev procesnega in materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP) je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (353. člen ZPP).
Vir: Višje sodišče v Ljubljani · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 7. 7. 2015Nazaj na vrh ↑