VSRS sklep II DoR 429/2014

Predlog se zavrne.

1Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je delež tožnice na skupnem premoženju 51/100, toženčev delež pa 49/100. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbi obeh pravdnih strank in potrdilo odločitev sodišča prve stopnje.

2Tožnica je vložila predlog za dopustitev revizije zoper drugostopenjsko sodbo in predlagala dopustitev revizije glede pravnih vprašanj:

- kaj pomeni pravni standard bistveno višjega dohodka enega od zakoncev, ki je pravno relevanten pri določanju višine prispevka k skupnemu premoženju zakoncev;

- kaj pomeni pravni standard obrazložene sodbe sodišča druge stopnje ob drugačnih dejanskih zaključkih, kot jih je naredilo sodišče prve stopnje?

Prispevka k ustvarjanju skupnega premoženja pravdnih strank sta enaka (oba sta fizično sodelovala pri gradnji; gospodinjstvo in otroka so bili pretežno skrb tožnice, ki je za družino tudi pletla in šivala; toženec je imel nekoliko višji dohodek). Višji dohodek toženca ne upravičuje višjega deleža na skupnem premoženju, saj ne gre za bistveno višji dohodek, zato odločitev nižjih sodišč odstopa od obstoječe sodne prakse (odločbi Vrhovnega sodišča Cp 567/99 z dne 17. 5. 2002 in II Ips 427/2010 z dne 30. 6. 2011).

Nižji sodišči sta z uporabo matematične metode ugotavljanja višine deležev na skupnem premoženju zmotno presodili prispevek iz drugega odstavka 59. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR). Drugostopenjsko sodišče je zagrešilo bistveno kršitev določb Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) iz 14. točke drugega odstavka 339. člena, saj so razlogi (drugostopenjske) sodbe v medsebojnem nasprotju. Sodišče druge stopnje je namreč na eni strani ugotovilo zmotno uporabo materialnega prava sodišča prve stopnje (neupravičenost uporabe matematične metode), na drugi strani pa ocenilo, da je prvostopenjsko sodišče kljub temu opravilo celovito presojo in napravilo pravilne zaključke. Sodba sodišča druge stopnje tudi nima razlogov o odločilnih dejstvih (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP), ker ne vsebuje celovite presoje iz drugega odstavka 59. člena ZZZDR. Izpodbijana sodba ne dosega standarda obrazloženosti iz 360. člena ZPP, saj je pritožbeno sodišče naredilo drugačne dejanske zaključke kot prvostopenjsko sodišče, a tega ni obrazložilo, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost sodbe. Pomembnost drugega postavljenega vprašanja predlagateljica utemeljuje z odsotnostjo sodne prakse Vrhovnega sodišča.

3Predlog ni utemeljen.

4Pogoji za dopustitev revizije iz 367. a člena ZPP niso podani, zato je Vrhovno sodišče predlog tožnice zavrnilo (367. c člen ZPP).