VSRS sklep II DoR 67/2015

Revizija se dopusti glede vprašanja:

„Ali triletni rok iz prve alineje 223. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ) teče v času trajanja sodnega postopka zaradi prenehanja služnosti oz. ali sodišče glede zahtevka za prenehanje stvarne služnosti v smislu določb 223. člena SPZ ne odloča glede na čas vložitve tožbe?“

1Tožnici sta solastnici (služeče) nepremičnine parc. št. 311/4, k.o. ..., na kateri je vknjižena služnostna pravica poti – ceste v korist vsakokratnega lastnika (gospodujoče) nepremičnine parc. št. 311/2 k.o. ... Lastnica te nepremičnine je od leta 2005 dalje na podlagi kupoprodajne pogodbe tožena družba. Tožnici sta primarno zahtevali ugotovitev prenehanja služnosti na podlagi zakona zaradi zastaranja (druga alineja 223. člena SPZ) in zaradi osvoboditve služnosti (prva alineja 223. člena SPZ), podrejeno pa sta zahtevali prenehanje služnosti na podlagi sodne odločbe (222. člen SPZ).

2Sodišče prve stopnje je njunemu primarnemu zahtevku ugodilo. Ugotovilo je, da je služnost prenehala zaradi osvoboditve po prvi alineji 223. člena SPZ. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi navedlo, da sta se tožnici v januarju 2011 izvrševanju služnosti jasno in nedvoumno uprli, takrat pa je začel tudi teči triletni rok za „neizvrševanje“ služnosti, ki se je do zaključka glavne obravnave v maju 2014 že v celoti iztekel. Sodišče je še pojasnilo, da tek te pravde ni razlog, zaradi katerega »zastaranje« oz. triletni rok za neizvrševanje služnosti ne bi tekel, da je relevantno stanje ob zaključku glavne obravnave, da pa bi toženka lahko kadarkoli sama preprečila nastop pogojev za prenehanje služnosti tako, da bi dejansko začela ponovno izvrševati vsebino služnosti ali pa vložila konfesorno tožbo zaradi preprečevanja izvrševanja služnosti.

3Sodišče druge stopnje je pritožbo toženke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

4Zoper takšno odločitev toženka vlaga predlog za dopustitev revizije. Navaja, da se je vselej korektno pravdala, disciplinirano čakala na zaključek postopka in se izogibala novih tožb ter graja očitek nižjih sodišč, da bi morala na silo izvrševati služnost ali pa vložiti konfesorno tožbo. Opozarja na smisel določbe o osvoboditvi služnosti, ki varuje interese lastnika služeče stvari in je upravičeno v primerih, ko je lastnik gospodujoče stvari prenehal uporabljati predmetno služnost, saj namena uporabe sploh ni več. V predmetni pravdi po oceni toženke očitno ne gre za takšno situacijo, toženka pa ob tem še zatrjuje, da je ves čas aktivno delovala v smislu pridobivanja gradbenega dovoljenja, kar gotovo ne bi počela, če interesa na sporni parceli ne bi imela, prav tako ji zaradi izpodbijane sodbe nastaja velika materialna škoda.

5Predlog je utemeljen.

6Vrhovno sodišče je ocenilo, da je glede v izreku navedenega pravnega vprašanja izpolnjen pogoj za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP. Zato je revizijo na podlagi tretjega odstavka 367.c člena ZPP dopustilo.