VDSS sodba Psp 49/2015

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi toženke št. ... z dne 11. 3. 2013 in št. ... z dne 8. 10. 2012 in se tožnici prizna pravica do izredne denarne socialne pomoči v znesku 260,00 EUR (I. točka izreka). Zavrnilo je tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine v višini 1.500,00 EUR (II. točka izreka) ter sklenilo, da tožnica sama nosi svoje stroške postopka (III. točka izreka). Menilo je, da bi bila tožnica upravičena do izredne denarne socialne pomoči v višini trikratnega minimalnega dohodka zgolj za namen, ki je različen od namena dodelitve varstvenega dodatka. Nadalje je sodišče menilo, da niso podani vsi elementi odškodninske odgovornosti in sicer ni izkazan element protipravnosti.

Pritožuje se tožnica. Navaja, da je sodišče ugotovilo, da tožnica nima varstvenega dodatka, kar jasno izhaja iz dokaznega postopka in je bilo pred prvostopenjskim sodiščem ugotovljeno. Tako je upravičena do izredne socialne pomoči, saj se je znašla v položaju materialne ogroženosti oziroma izkazuje izredne stroške, ki so vezani na preživljanje in jih z lastnim dohodkom ne more pokriti. Tožnica v nadaljevanju citira določbe Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (Ur. l. RS, št. 61/2010 s spremembami, v nadaljevanju: ZSVarPre) ter meni, da je toženka ravnala protipravno, ker je tožnici preprečila uveljavljati pravico, ki ji gre po predpisani zakonodaji in je tako upravičena do denarne odškodnine v višini 1.500,00 EUR. Izredna socialna pomoč ni neka diskrecijska pravica, temveč so zanjo jasno določeni pogoji v prvem odstavku 33. člena ZSVarPre.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo prvostopenjskega sodišča v obsegu, kakor ga določa drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami - v nadaljevanju: ZPP). Ob navedenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

Prvostopenjsko sodišče je v skladu s prvim odstavkom 81. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji - v nadaljevanju: ZDSS-1) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti z dne 11. 3. 2013, s katero se je zavrnila pritožba tožnice zoper odločbo Centra za socialno delo A. št. ... z dne 8. 10. 2012, s katero se je zavrnila vloga tožnice za dodelitev izredne denarne socialne pomoči.

Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo naslednjo dejansko stanje. Tožnica je dne 28. 9. 2012 vložila vlogo za izredno denarno socialno pomoč. Navedeno pomoč bi tožnica in njena mama potrebovali za zimsko pomoč in sicer za kurilno olje, saj 300 litrov, ki sta ga dobili v marcu 2012 ne zadošča. Tožnica je samska oseba, prijavljena kot brezposelna oseba pri Zavodu RS za zaposlovanje, kjer ne prejema denarnega nadomestila. V letu 2012 je bila prejemnica denarne socialne pomoči in tudi upravičena do izredne denarne socialne pomoči v višini 520,00 EUR, ki jo je tudi prejela. V letu 2012 je znašal osnovni znesek minimalnega dohodka 260,00 EUR. Toliko je znašala tudi denarna socialna pomoč tožnici. Tožnica je v času od 1. 3. 2012 do 31. 3. 2012 in od 1. 6. 2012 do 30. 6. 2012 bila upravičena do izredne denarne socialne pomoči v znesku 260,00 EUR mesečno in je tako v koledarskem letu 2012 prejela izredno denarno socialno pomoč v višini dvakratnega zneska svojega minimalnega dohodka, tj. v višini 520,00 EUR za namen, ki je enak namenu dodelitve varstvenega dodatka, in sicer za dodelitev sredstev za kritje življenjskih stroškov, ki nastanejo v daljšem časovnem obdobju in niso stroški za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb.

Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju je prvostopenjsko sodišče pravilno zavrnilo tožničin zahtevek za dodelitev nadaljnje izredne socialne pomoči v koledarskem letu 2012. Tožnica je v letu 2012 dosegla maksimum izplačane izredne denarne socialne pomoči, ki jo lahko za nabavljanje kurilnega olja za gretje dobi, gretje je namreč redni življenjski strošek in se krije tudi z dodelitvijo varstvenega dodatka.

Pravna podlaga za odločitev v predmetni zadevi je podana v ZSVarPre, ki ureja pravico do denarne socialne pomoči in pravico do varstvenega dodatka. Prvostopenjsko sodišče pravilno navaja, da je namen denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka opredeljen v 4. členu citiranega zakona. Določeno je, da se z denarno socialno pomočjo upravičencu zagotavljajo sredstva za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje. Preživetje je omogočeno, če so upravičencu zagotovljeni dohodki v višini minimalnega dohodka. Osnovi znesek minimalnega dohodka, po določbi 152. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ (Ur. l. RS, št. 40/2012, v nadaljevanju: ZUJF) od uveljavitve ZSVarPre do 31. 12. 2013, znaša 260,00 EUR.

Izredna denarna socialna pomoč je opredeljena v 33. členu ZSVarPre. Kot posebna oblika denarne socialne pomoči se lahko dodeli izredna denarna socialna pomoč, če se ugotovi, da se je samska oseba ali družina iz razlogov, na katere ni mogla ali ne more vplivati, znašla v položaju materialne ogroženosti oziroma, če izkazuje izredne stroške, ki so vezani na preživljanje, ki z lastnim dohodkom ali lastnim dohodkom družine ne more pokriti. V skladu s četrtim odstavkom 33. člena citiranega zakona višina izredne denarne socialne pomoči mesečno ne sme presegati višine enega minimalnega dohodka samske osebe ali družine, v enem koledarskem letu pa ne sme presegati višine petih njenih minimalnih dohodkov, od katerih se lahko višina treh njenih minimalnih dohodkov dodeli le za namen, ki je različen od namena dodelitve varstvenega dodatka. Povedano drugače, v enem koledarskem letu se lahko upravičencu dodelijo izredne denarne socialne pomoči, ki pa ne smejo presegati višino petih njegovih minimalnih dohodkov. Pri tem pa se lahko višina treh njegovih minimalnih dohodkov dodeli le za namen, ki je različen od namena dodelitve varstvenega dodatka.

Prvostopenjsko sodišče je pravilno pojasnilo, kaj je namen dodelitve varstvenega dodatka. To je določeno v tretjem odstavku 4. člena ZSVarPre. Z varstvenim dodatkom se upravičencu do njega, za čas prebivanja v Republiki Sloveniji, zagotavljajo sredstva za kritje življenjskih stroškov, ki nastanejo v daljšem časovnem obdobju (stroški vzdrževanja stanovanja, nadomeščanje trajnih potrošnih dobrin, ipd.) in niso stroški za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb. Tožnica je zahtevala izredno denarno socialno pomoč za ogrevanje v zimski sezoni. Gre za strošek, ki se krije v daljšem časovnem razdobju, torej strošek za katerega je namenjen varstveni dodatek. Upoštevajoč četrti odstavek 33. člena ZSVarPre pa se lahko višina treh upravičenčevih minimalnih dohodkov dodeli le za namen, ki je različen od namena dodelitve varstvenega dodatka. Tožnica je tako s tem, ko je v letu 2012 dobila izredno denarno socialno pomoč v višini dveh njenih minimalnih dohodkov (520,00 EUR) izčrpala izredno denarno socialno pomoč za leto 2012.

Prvostopenjsko sodišče nikjer ne trdi, da je tožnica upravičenka do varstvenega dodatka. Pove le, da je potrebno v danem primeru ugotoviti za kateri namen tožnica potrebuje izredno denarno socialno pomoč in za katere namene je dodeljen varstveni dodatek. Glede na izključuje določbe, da v enem koledarskem letu izredna denarna pomoč ne sme presegati višine petih upravičenčevih minimalnih dohodkov, od katerih se lahko višina treh upravičenčevih minimalnih dohodkov dodeli le za namen, ki je različen od namena dodelitve varstvenega dodatka.

Prvostopenjsko sodišče pravilno zavrne odškodninski zahtevek tožnice in pojasni, da je odškodninska odgovornost opredeljena v Obligacijskem zakoniku (Ur. l. RS, št. 83/2001 s spremembami - v nadaljevanju: OZ) in, da je nekdo upravičen do odškodnine za povzročeno škodo le v primeru, če so izpolnjeni vsi elementi odškodninske odgovornosti. V danem primeru ni podan element protipravnosti. Pritožbeno sodišče v celoti sprejema obrazložitev prvostopenjskega sodišča v 12. točki izpodbijane sodbe. Pritožba v ničemer ne pove, v čem je toženka ravnala v nasprotju z veljavno zakonodajo in v čem je bilo njeno nedopustno ravnanje. Da tožnica ni upravičena do večje izredne denarne socialne pomoči in da so bile napadene odločbe toženke pravilne in zakonite, je ugotovilo tudi pritožbeno sodišče.

Navedeno je v predmetni zadevi edino relevantno in je v posledici tega pritožbeno sodišče v skladu s 353. členom ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.