VSL sklep II Ip 2130/2015

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (1.) izročilo nepremičnino posamezni del št. XX v stavbi št. 111 k. o. X kupcu B. M., (2., 3.) odredilo ustrezen vpis v zemljiški knjigi in (4.) dolžniku naložilo izselitev iz stanovanja v roku 30 dni od vročitve tega sklepa ter ga prosto oseb in stvari izročiti kupcu nepremičnine.

2Dolžnik se zoper sklep pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov. Bistvo pritožbe je neizpolnjevanje pogojev za domik in prekratek rok za izselitev.

3Pritožba ni utemeljena.

4Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP) in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ.

5Pritožnik v pritožbi zmotno navaja, da se v sedaj presojani pritožbi razpravlja o pravilnosti domika predmetne nepremičnine. V tej zadevi je bila odredba o prodaji izdana pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi (ZIZ-J;)(1), zato se ne uporablja določba šestega odstavka 189. člena ZIZ, ki velja v trenutku izdaje izpodbijanega sklepa(2). Na podlagi prehodne določbe ZIZ-J (tretji odstavek 82. člena ZIZ-J) se uporablja zakon, ki je veljal pred uveljavitvijo ZIZ-J. Zato je na podlagi določbe prvega odstavka 192. člena ZIZ dopustno sklep o izročitvi izpodbijati le iz tam navedenih razlogov, to je, da sklep o domiku še ni pravnomočen in da kupec še ni položil kupnine. Teh pravno pomembnih dejstev pa dolžnik v pritožbi ne graja, zato je višje sodišče pritožbo zoper 1. točko izreka zavrnilo. Kot nepomembne se torej izkažejo pritožbene navedbe, ki se nanašajo na državljanstvo kupca in plačilo varščine (tudi sicer je višje sodišče o tem že odločilo s sklepom Ip 1132/2015 z dne 2. 4. 2015).

6Ni utemeljena pritožbena navedba, da je sodišče prve stopnje dalo prekratek rok za izselitev. Že sam pritožnik ugotavlja, da zakon roka za izselitev ne določa. Pritožba ne pojasni, katero zakonsko določbo je sodišče napačno uporabilo. Kolikor se dolžnik sklicuje na odločbo Okrajnega sodišča v Grosupljem, ne more uspeti z argumentom odstopa od ustaljene sodne prakse.

7Po določbi drugega odstavka 192. člena ZIZ sodišče določi rok, v katerem se more dolžnik izseliti iz prodanega stanovanja. Dolžnik pravilno opozarja, da izpodbijana odločba v tem delu nima razlogov, vendar zato še ni podana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Glede ravnanja sodišča prve stopnje, ki je v obrazložitvi svojega sklepa zapisalo le, da je določilo rok za izselitev, je treba upoštevati, da gre le za vprašanje določitve paricijskega roka, torej postransko odločitev. Pri tem ZIZ ne določa konkretnih kriterijev presoje (enako kot tudi ZPP določa, da sodišče pri nedenarnih terjatvah lahko določi rok, daljši od petnajst dni, ob tem pa ne določa kriterijev). Breme stranke je, da sodišču navede razloge, ki utemeljujejo določitev daljšega roka. Če stranka teh razlogov ne navede, tudi sodišče določitve dolžine roka ni dolžno posebej obrazložiti. Dolžnik ne zatrjuje, da je že pred izdajo izpodbijanega sklepa pred sodiščem prve stopnje navajal razloge za določitev daljšega roka. V takšnem položaju pa tudi ravnanje sodišča prve stopnje ne pomeni kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP3. Višje sodišče le še dodaja, da je v tej zadevi že dalj časa jasno, da se bo moral dolžnik iz nepremičnine izseliti, saj je sklep o izvršbi pravnomočen že od 11. 6. 2009 (v vodilni zadevi). Dolžnik ima v tem postopku kvalificiranega pooblaščenca, zato so bile posledice prodaje nepremičnine še toliko bolj predvidljive.

8Pritožba ni utemeljena in niso podani pritožbeni razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

--------------

Op. št. (1): Uradni list RS, št 53/2014 z dne 15. 7. 2014.

Op. št. (2): Ki določa, da se nepravilnosti pri dražbi lahko uveljavljajo v pritožbi zoper sklep o izročitvi nepremičnine kupcu.

Op. št. (3): Primerjaj sklep Ustavnega sodišča št. Up-985/05-4 z dne 19. 10. 2006.