VSRS sklep VIII Ips 44/2015

I. Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

II. Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbi tožene stranke št. 0907023 z dne 8. 9. 2011 in 28. 12. 2011, tožnika razvrstilo v II. kategorijo invalidnosti v deležu 50 % zaradi poškodbe pri delu in 50 % zaradi bolezni od 17. 8. 2010 dalje in mu od 1. 9. 2010 priznalo pravico do invalidske pokojnine. Toženi stranki je naložilo, da v 30 dneh izda odločbo o odmeri in izplačilu pokojnine. Sledilo je izvedeniškemu mnenju in ugotovilo, da je tožnikova zmožnost za delo zmanjšana za več kot 50 %. Invalidsko pokojnino je priznalo zaradi tožnikove starosti nad 50 let in ker mu rehabilitacija ni bila zagotovljena.

2Sodišče druge stopnje je o pritožbi odločalo drugič, saj je bila prva sodba, s katero je spremenilo sodbo sodišča prve stopnje, zaradi absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka razveljavljena s sklepom Vrhovnega sodišča VIII Ips 64/2014 z dne 2. 9. 2014. V ponovljenem postopku je sodišče druge stopnje, enako kot v prvem sojenju, sodbo sodišča prve stopnje spremenilo in tožbeni zahtevek zavrnilo. Ugotovilo je, da je pri tožniku zmanjšana delovna zmožnost za več kot 50 % in je v okviru II. kategorije invalidnosti zmožen za svoje delo v skrajšanem delovnem času štiri ure dnevno z omejitvami. Ker ga za drugo delo ni treba usposobiti, ni pogojev za priznanje pravice do invalidske pokojnine po 67. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS št. 106/99 in naslednji).

3Tožnik z revizijo uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Navaja, da sodišče druge stopnje ni odpravilo kršitve iz razveljavljene sodbe. Ponovno je svojo odločitev oprlo na drugačno dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje. Sprememba sodbe sodišča prve stopnje na podlagi 5. alineje 358. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) je možna le, če je dejansko stanje enako, v tem primeru pa ni bilo. Sklicuje se na revizijo, na podlagi katere je že bilo odločeno s predhodnim sklepom Vrhovnega sodišča v tej zadevi in navaja, da je sodišče druge stopnje ponovno zagrešilo enake kršitve določb pravdnega postopka. Meni, da je pravilno (za razliko od razveljavljene sodbe) ugotovilo le, da je tožnikova delovna zmožnost zmanjšana za več kot 50 % in da ga je zaradi tega sodišče pravilno s 17. 8. 2010 uvrstilo v II. kategorijo invalidnosti. Ob tej ugotovitvi odločba tožene stranke o invalidnosti III. kategorije ne more biti pravilna. Kljub temu pa je sodišče druge stopnje ponovno spremenilo sodbo sodišča tako, da je zahtevek zavrnilo in se z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da ni zmožen za drugo ustrezno delo brez poklicne rehabilitacije, ni ukvarjalo. Odločilo je, ne da bi uporabilo ustrezne določbe ZPIZ-1 o različnih možnih pravicah, ki izhajajo iz invalidnosti II. kategorije. Zato uveljavlja kršitvi iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Predlaga razveljavitev sodbe sodišča druge stopnje in vrnitev zadeve v sojenje pred spremenjenim senatom ali razveljavitev obeh sodb in vrnitev zadeve v novo sojenje.

4Revizija je utemeljena.

5Revizijsko sodišče na podlagi prvega odstavka 371. člena ZPP preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP).

6Revident se uvodoma sklicuje na razloge, navedene v svoji prejšnji reviziji. Zaradi narave revizije kot izrednega pravnega sredstva morajo biti razlogi, zaradi katerih se sodba sodišča druge stopnje izpodbija, konkretizirani, kar pomeni tudi to, da se morajo nanašati na tisto sodbo, ki se z revizijo izpodbija. V reviziji zoper pravnomočno sodbo se ni mogoče sklicevati na razloge, podane v reviziji, vloženi zoper predhodno, razveljavljeno sodbo. Zato revizijsko sodišče navedb, ki jih je tožnik podal v reviziji zoper prejšnjo pravnomočno sodbo in se nanašajo na očitek bistvene kršitve iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s peto alinejo 358. člena ZPP, ni moglo upoštevati.

7Dovolj konkretizirano in utemeljeno pa revident uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Razlogi izpodbijane sodbe so nejasni in v nasprotju z izrekom, saj je sodišče druge stopnje pritrdilo presoji sodišča prve stopnje, da je pri tožniku podana invalidnost II. kategorije (ker je tožnikova delovna zmožnost zmanjšana za več kot 50 %), kljub temu pa je brez pojasnila zavrnilo zahtevek za odpravo izpodbijanih odločb tožene stranke o invalidnosti III. kategorije in zavrnitvi zahtevka za priznanje invalidske pokojnine (pravica do invalidske pokojnine ni edina pravica, ki izhaja iz invalidnosti II. kategorije). Če ugotovljena invalidnost II. kategorije na tožnikove pravice nima nobenega vpliva, bi moralo sodišče druge stopnje pojasniti, zakaj.

8Glede na navedeno je revizijsko sodišče na podlagi prvega odstavka 379. člena ZPP sodbo sodišča druge stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo temu sodišču v novo sojenje. Ker so bile bistvene kršitve določb pravdnega postopka storjene pred sodiščem druge stopnje, revizijsko sodišče v sodbo sodišča prve stopnje ne more posegati. Navedeno bistveno kršitev določb pravdnega postopka bo sodišče druge stopnje v ponovljenem postopku odpravilo tako, da se bo opredelilo do pomena ugotovljene invalidnosti II. kategorije in uveljavljanih pravic, ki iz tega izhajajo.

9Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.