VSM sodba III Cp 362/2015

Pritožba se zavrne in v izpodbijanem obsodilnem delu (točka I izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

1Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče preživninsko obveznost toženca, katero je ta dolžan plačevati za svojega sina mld. N.V., roj. 17. 12. 1999, iz zneska 36,31 EUR zvišalo na znesek 150,00 EUR mesečno od 25. 3. 2014 dalje (točka I izreka). V presežku je zavrnilo tožbeni zahtevek (točka II izreka). V odločbi o pravdnih stroških je toženo stranko zavezalo k povrnitvi pravdnih stroškov tožeče stranke v znesku 10,00 EUR.

2Prvostopno sodbo s pritožbo izpodbija toženec zaradi bistvene kršitve določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter nepravilne uporabe materialnega prava. V pritožbi izpostavlja, da je tožeča stranka tožbo umaknila na podlagi dogovora, ki sta ga pravdni stranki sklenili pred CSD Maribor in v katerem sta se dogovorili, da se preživnina zviša na 100,00 EUR mesečno. Prvostopno sodišče je postopalo procesno nepravilno, ko v skladu z določbo 3. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ni upoštevalo razpolaganja strank. Pri tem se je prvostopno sodišče tudi zmotno sklicevalo na določbo 408. člena ZPP, ker ta določba ne omejuje prostega razpolaganja strank pri zahtevku na zvišanje preživnine. V sodbi tudi ni zadostnih razlogov, zakaj je zvišana preživnina na znesek 150,00 EUR mesečno. Sodba tako nima razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni oziroma razveljavi.

3Tožeča stranka ni vložila odgovora na pritožbo.

4Pritožba ni utemeljena.

5Po določbi 132. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) lahko sodišče na zahtevo upravičenca zviša z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena.

6Izhajajoč iz navedene materialnopravne določbe (zvišanje oziroma znižanje preživnine sodišče obravnava le na zahtevo upravičenca) ter določbe prvega odstavka 3. člena ZPP(1), ni razloga, da stranke pri zahtevkih na zvišanje oziroma znižanje preživnine na podlagi določbe 132. člena ZZZDR ne bi smele prosto razpolagati. Do drugačnega zaključka tudi ne privede uporaba določbe drugega odstavka 408. člena ZPP(2), ker zahtevek mora biti postavljen, brez postavljenega zahtevka pa se lahko odloča le v primeru, če tako določa zakon. Zakonsko pooblastilo za odločanje o preživninskem zahtevku brez postavljenega zahtevka je vsebovano v določbi drugega odstavka 421. člena ZPP (ob razvezi zakonske zveze) in 422. člena ZPP (pri ugotovitvi očetovstva).

7V predmetni zadevi je zakonita zastopnica mladoletnega tožnika na sodišče naslovila vlogo z nazivom „umik tožbe za zvišanje preživnine“ (l. št. 35), v kateri pa je navedla, da sta se stranki na mediaciji, ki se je vršila na CSD Maribor, dogovorili, da se preživnina zviša na 100,00 EUR mesečno. Glede na tak dogovor pa je zakonita zastopnica podala izjavo, da umika tožbo za zvišanje preživnine. Izjavi je priložila zapis poravnave. Glede na vsebino izjave o umiku tožbe, ki se je vezala na sklenjeno poravnavo, pa je prvostopno sodišče zakonito zastopnico opozorilo, da je navedena poravnava veljavna le, če jo v nepravdnem postopku potrdi sodišče. Po prejemu navedenega dopisa pa je zakonita zastopnica na glavni obravnavi ponovno izjavila, da vztraja pri zahtevku na zvišanje preživnine, kot ga uveljavlja v tožbi, in sicer v znesku 300,00 EUR mesečno. Po takem postopanju zakonite zastopnice tožnika, ki je umik tožbe očitno vezala na veljavnost poravnave (po določbi 130. člena ZZZDR mora tak sporazum zaradi varovanja koristi otrok s sklepom potrditi sodišče v nepravdnem postopku), je prvostopno sodišče postopalo pravilno, ko navedene vloge zakonite zastopnice ni štelo kot umik tožbe. Nasprotna pritožbena izvajanja, da je tožeča stranka umaknila tožbo na zvišanje preživnine, so neutemeljena. Prvostopno sodišče tako tudi ni odločilo brez postavljenega zahtevka na zvišanje preživnine in tako tudi ni kršilo načela prostega razpolaganja z zahtevkom, kot to določa prvi odstavek 3. člena ZPP.

8Pritožba ne izpodbija ugotovitve prvostopnega sodišča o obstoju spremenjenih okoliščin na strani otroka, ki narekujejo zvišanje preživnine, kot to določa 132. člen ZZZDR.

9Prvostopno sodišče je po pravilni ugotovitvi nepokritih potreb mladoletnega otroka (te znašajo okrog 390,00 EUR mesečno), plače matere otroka (ta znaša okrog 618,00 EUR mesečno) ter premoženjskih razmer toženca (očeta), katere prvostopno sodišče pravilno ugotavlja v točki 8 razlogov izpodbijane sodbe, tudi po presoji pritožbenega sodišča utemeljeno zvišalo preživnino iz zneska 36,31 EUR na znesek 150,00 EUR mesečno. Pri tem je sodišče tudi upoštevalo dejstvo, da je toženec še za ostale tri otroke dolžan plačevati preživnino, ki pa je tudi določena v izjemno nizkih zneskih (nekaj čez 30,00 EUR za vsakega).

10Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevne kršitve določb postopka ali nepravilne uporabe materialnega prava, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka te sodbe (353. člen ZPP).

11Pritožbeni stroški niso priglašeni.

---.---

Op. št. (1) : Stranke lahko prosto razpolagajo z zahtevki, ki so jih postavile v postopku.

Op. št. (2) : V sporih o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok ter v sporih o stikih otrok s starši in z drugimi osebami sodišče ni vezano na postavljene zahtevke, kadar tako določa zakon, pa lahko o tem odloči tudi brez postavljenega zahtevka.