VSL sklep I Cp 764/2015

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano odločitvijo kaznovalo tožnika zaradi žalitve sodišča z denarno kaznijo 500,00 EUR.

2Zoper sklep se pritožuje tožnik. Uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge. Meni, da je nesprejemljivo, da je bil kaznovan zaradi protipravnega ravnanja sodnice. Sodnica bi morala ravnati kot pravni strokovnjak in uporabiti določbe ZGD-1 ter ZSVarPre, česar pa ni storila in je zato tožniku povzročila nepremoženjsko škodo. V izpodbijanem sklepu ni obrazloženo, s čim naj bi pritožnik grobo žalil sodnico ter sodišče, zato se ga ne da preizkusiti ter je obremenjen z bistveno kršitvijo določb postopka.

3Očitek sodnici, da je ravnala protipravno in ni uporabila jasnih določb zakona ni in ne more biti žaljiv. Zakaj naj bi bila vloga tožnika žaljiva do drugih sodnikov in kako naj bi posegel v njihovo osebno dostojanstvo, pritožniku ni jasno, poleg tega sklep v tem delu ni obrazložen.

4Prav tako ni utemeljena višina izrečene kazni. Iz obrazložitve ni jasno, zakaj naj nižja kazen ne bi dosegla svojega namena. Izpodbijanega sklepa se ne da preizkusiti, s čimer je kršena pritožnikova pravica iz 22. člena Ustave ter pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave, kot tudi pravica do poštenega sojenja iz prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic.

5Pritožba je utemeljena.

6Po določilu prvega odstavka 109. člena Zakona o pravdnem postopku(1) kaznuje sodišče po določbah 11. člena ZPP tistega, ki v vlogi žali sodišče, stranko ali drugega udeleženca v postopku. Namen zakonodajalca pri prepovedi žaljivih vlog je zavarovati zaupanje v sodstvo in ugled ter avtoriteta sodstva in ne konkretnega sodnika in sodišča, pač pa sodne veje oblasti v celoti.(2)

7Za kaznovanje po 109. členu ZPP ni treba ugotoviti, da je imel storilec namen zaničevanja. V ospredju namena 109. člena ZPP je objektivni vidik, in sicer ali izjave storilca lahko ogrozijo ugled oziroma spodkopljejo avtoriteto sodišča. Pojem „žalitev sodišča“ je pravni standard. Samo navajanje napak pri sojenju ni žaljivo, če obstaja v mejah dostojnosti in pri pravni argumentaciji.

8Vsi izseki tožnikovega predloga za izločitev, ki jih povzema sodišče prve stopnje v 1. točki obrazložitve, so v vsebinski zvezi s samim predlogom za izločitev in odločitvijo sodišča o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks. Očitek, da sodišče ne loči med pojmom fizične in pravne osebe, je v zvezi s pravnim stališčem o upoštevanju premoženja pravne osebe pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks fizične osebe. Vprašanje, če sodnica pojmov ne loči namerno, pa je v zvezi s predlogom za njeno izločitev zaradi zatrjevane nepristranskosti. Očitek, če sta sodnici obiskovali različni pravni šoli oziroma uporabljali različne zakone, je v zvezi z različnima odločitvama glede tožnikovega predloga za oprostitev plačila sodnih taks, ki ju je sprejelo isto sodišče v skoraj enakem časovnem obdobju.(3) Očitek, da gre za samovoljno in arbitrarno odločitev sodnice, predstavlja navajanje napak pri sojenju. Prav tako očitek, da sodnica tožbe v zadevi P 353/2014 in zatrjevanih dejstev, ni prebrala.

9Res je, da je bil tožnikov jezik oster, primerjave, ki jih je uporabil, pa posplošene in pretirane,(4) a konkretna raven ostrine ni bila taka, da bi sodišču jemala ugled.

10Prvostopenjsko sodišče je svojo odločitev oprlo na določilo tretjega odstavka 111. člena Zakona o splošnem upravnem postopku,(5) vendar ureja sankcioniranje žaljivih vlog podanih v pravdnem postopku 109. člen ZPP. Ker je prvostopenjsko sodišče napačno uporabilo določilo procesnega zakona, je pritožbeno sodišče na podlagi pooblastila iz 3. točke 365. člena ZPP pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje razveljavilo.

------

Op. št. (1): Uradni list RS št. 26/1999-45/2008, v nadaljevanju ZPP

Op. št. (2): Galič, A. Pravdni postopek: Zakon s komentarjem, Prva knjiga stran 443, Ljubljana GV Založba 2005

Op. št. (3): Isto sodišče je v s sklepom z opr. št. IV P 309/2014 s 5. 11. 2014 tožnika oprostilo plačila celotne sodne takse v višini 45,00 EUR, v sklepu z opr. št. P 353/2014 z 19. 1. 2015 pa tožnika ni oprostilo plačila sodnih taks.

Op. št. (4): Npr. primerjava z delnicami v gospodarski družbi K., ki jo ponuja tožnik v predlogu za izločitev.

Op. št. (5): Uradni list RS št. 80/1999-81/2013, v nadaljevanju ZUP