111. člen ZUP

Besedna zveza "z dnem preteka tega roka" pomeni, da se v primeru neuspelega osebnega vročanja in naslovnikove opustitve, da bi sam dvignil pisanje, šteje, da mu je bilo to vročeno na dan, ko se je iztekel rok za njegov prevzem, to je petnajsti dan in ne kasneje. Iz določbe 87. člena ZUP je še razvidno, da fikcija vročitve nastopi, preden vročevalec pusti pisanje v naslovnikovem predalčniku. Navedeno dejanje namreč opravi po preteku roka za dvig pošiljke, torej po poteku petnajstih dni. To pomeni, da dan, ko je bil dokument puščen v hišnem predalčniku, za samo vročitev ni pravno odločilen.

Besedna zveza "z dnem preteka tega roka" pomeni, da se v primeru neuspelega osebnega vročanja in naslovnikove opustitve, da bi sam dvignil pisanje, šteje, da mu je bilo to vročeno na dan, ko se je iztekel rok za njegov prevzem, to je petnajsti dan in ne kasneje. Iz določbe 87. člena ZUP je še razvidno, da fikcija vročitve nastopi, preden vročevalec pusti pisanje v naslovnikovem predalčniku. Navedeno dejanje namreč opravi po preteku roka za dvig pošiljke, torej po poteku petnajstih dni. To pomeni, da dan, ko je bil dokument puščen v hišnem predalčniku, za samo vročitev ni pravno odločilen.

Besedna zveza "z dnem preteka tega roka" pomeni, da se v primeru neuspelega osebnega vročanja in naslovnikove opustitve, da bi sam dvignil pisanje, šteje, da mu je bilo to vročeno na dan, ko se je iztekel rok za njegov prevzem, to je petnajsti dan in ne kasneje. Iz določbe 87. člena ZUP je še razvidno, da fikcija vročitve nastopi, preden vročevalec pusti pisanje v naslovnikovem predalčniku. Navedeno dejanje namreč opravi po preteku roka za dvig pošiljke, torej po poteku petnajstih dni. To pomeni, da dan, ko je bil dokument puščen v hišnem predalčniku, za samo vročitev ni pravno odločilen.

Uradna oseba lahko stranko, ki kljub opominu še naprej moti delo oziroma se vede nedostojno, odstrani, kot to določa prvi odstavek 110. člena ZUP, poleg tega (torej ob tem) pa ga lahko kaznuje tudi z denarno kaznijo (111. člen ZUP). Odstranitev stranke z dejanja postopka torej ni pogoj za izrek denarne kazni po 111. člen ZUP, ampak se lahko izvede en ali drug ukrep ali oba.

Upravni organ mora pri odločanju o kaznovanju po 111. členu ZUP v vsakem primeru upoštevati načelo sorazmernosti glede razmerja do svobode govora in predvsem do pravice do navajanja kot dela pravice do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave.

Glede na to, da prekrškovne določbe posameznih procesnih zakonov zagotavljajo nemoteno vodenje uradnih postopkov, pomeni, da je drugi odstavek 7. člena ZJRM-1 namenjen zaščiti izvrševanja zakonskih pooblastil, ki se ne nanašajo izključno na vodenje posameznih postopkov.

Ker se izrek denarne kazni vedno veže na (konkreten) osnoven postopek, s katerim je povezan v neločljivo celoto, je treba tudi vprašanje stvarne pristojnosti za odločanje o pritožbi zoper tak sklep o izreku denarne kazni zaradi razžalitve uradnih oseb in organa presojati glede na stvarno pristojnost organa za odločanje v (konkretni) osnovni zadevi. Ker izvira v konkretnem primeru izpodbijani sklep o izreku denarne kazni iz postopka odločanja o dostopu do informacij javnega značaja, je za odločanje o pritožbi zoper tak sklep pristojen Informacijski pooblaščenec RS.

Besedna zveza "z dnem preteka tega roka" kaže, da se v primeru neuspelega osebnega vročanja in naslovnikove opustitve, da sam dvigne dokument, šteje, da mu je bil ta vročen na dan, ko se je iztekel rok za njegov prevzem, to je petnajsti dan in ne kasneje. Iz določb 87. člena ZUP je še razvidno, da fikcija vročitve nastopi, preden vročevalec pusti pisanje v naslovnikovem predalčniku. Navedeno dejanje namreč opravi po preteku roka za dvig pošiljke, torej po poteku petnajstih dni. To pomeni, da dan, ko je bil dokument puščen v hišnem predalčniku, za samo vročitev ni pravno odločilen.

Pristojnost organa prve stopnje je omejena zgolj na preizkus, ali je pritožba dovoljena, pravočasna in ali jo je vložila upravičena oseba (240. člen ZUP). To pomeni, da lahko uradna oseba upravnega organa prve stopnje v primeru, ko gre za pritožbo, v skladu s prvim odstavkom 112. člena ZUP izreče kazen na podlagi tretjega odstavka 111. člena ZUP le, če v postopku preizkusa pritožbe izda sklep na podlagi 240. člena ZUP ali odločbo na podlagi 242. člena ZUP (glej sodbo Upravnega sodišča RS I U 1803/2013 z dne 6. 3. 2014).

Iz upravnega spisa in izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožnik v svoji vlogi zapisal besede, ki so po presoji tožene stranke objektivno žaljive in predstavljajo hud poseg v ugled in dostojanstvo vpletenih uradnih oseb in organa prve stopnje kot takega. Sodišče se strinja s stališčem tožene stranke, da so izjave tožnika v omenjenih vlogah hudo žaljive in nedostojne. Iz celotne vsebine tožnikovih zapisov je namreč mogoče zaznati negativen in žaljiv prizvok, tožnik se tudi po presoji sodišča izraža sarkastično in ironično ter z očitnim namenom podcenjevanja in zaničevanja uradnih oseb in organov občine, pri tem pa do njih izkazuje izrazito poniževalen in zasmehljiv odnos. Pri presoji, ali so bile podane izjave žaljive do organa ali uradne osebe in so tako posegle v dostojanstvo upravnega organa, je treba poleg vsebine same vloge, upoštevati tudi način, na katerega je bila ta vsebina podana. Navedbe tožnika v spornih vlogah so tudi po presoji sodišča objektivno žaljive in neprimerne in jih zato tožnik ne more opravičiti, čeprav se ne strinja z vodenjem postopka ali odločitvami upravnega organ prve stopnje v njegovih zadevah ter v zadevah občine. Kot take, s tem v zvezi sodišče tožn

Sodišče meni, da bi morala tožena stranka tožnici zapisnik o procesnem dejanju vročiti pred izdajo sklepa, vendar pa to ni vplivalo na pravilnost odločitve iz razloga, ker tožnica ne zanika očitanih izrečenih besed, za njih le trdi, da niso bile izrečene v žaljivem kontekstu.

Za kaznovanje po 109. členu ZPP ni treba ugotoviti, da je imel storilec namen zaničevanja. V ospredju namena 109. člena ZPP je objektivni vidik, in sicer ali izjave storilca lahko ogrozijo ugled oziroma spodkopljejo avtoriteto sodišča. Pojem „žalitev sodišča“ je pravni standard. Samo navajanje napak pri sojenju ni žaljivo, če obstaja v mejah dostojnosti in pri pravni argumentaciji. Prvostopenjsko sodišče je svojo odločitev oprlo na določilo 3. odstavka 111. člena ZUP, vendar ureja sankcioniranje žaljivih vlog podanih v pravdnem postopku 109. člen ZPP.

Iz spisovnih podatkov izhaja, da je tožnik v vsebini svojih vlog navajal izraze in besedne zveze, ki hudo žalijo organ in uradno osebo. To pa daje podlago za zaključek, da gre za poseg v dostojanstvo organa.

V obravnavani zadevi so sporne tožničine navedbe v njenih vlogah, zato je presoja, ali je bila za izrek denarne kazni v obravnavanem primeru pristojna uradna oseba, ki je izdala izpodbijani sklep, odvisna od vprašanja, ali je po tožničini vlogi ta uradna oseba bodisi začela bodisi nadaljevala postopek. Tega preizkusa pa izpodbijani sklep ne omogoča, saj iz njega ni razvidno niti, v katerem postopku je bil izdan.

Navedbe tožeče stranke v vlogi: "V postopku zločinsko kriminalno nestrokovnega/nevestnega pristranskega, sovražnega A.A."..., ki na eni stranki in evidentno izkazuje vso kriminalno zlizanost ne/organizirane zločinske škodoželjne trojice A.A.-B.B.-C.C. in ... skorumpirane skorumpirano GPU, NPU in evidentno del Udbo politično skorumpiranega tožilstva" so hudo žaljive in nedostojne. Tožeča stranka ima v postopku pred upravnimi organi sicer pravico, da se ne strinja z njihovimi odločitvami, vendar pa mora izraziti nestrinjanje na primeren in spoštljiv način. Ugovor tožeče stranke, da naj bi gradbeni inšpektor A.A., ki je vodil izvršbo v njihovi zadevi, ravnal nezakonito, ne opravičuje tako neprimernih zapisov v dopisu.

Po presoji sodišča so tožnikove navedbe, ki jih je v vlogi večkrat ponovil "Ker se zločinsko, kriminalno, nestrokovni maloumno lažnivi A.A..." hudo žaljive in nedostojne. Tožena stranka je zato pravilno in zakonito uporabila tretji odstavek 111. člena ZUP in na tej podlagi tožniku izrekla denarno kazen.

V obravnavanem primeru je prvostopenjski organ obravnaval situacijo iz tretjega odstavka 111. člena ZUP kot prekršek po ZP-1 in pri tem upošteval materialnopravne in procesne določbe ZP-1, kar pa v obravnavanem primeru ni pravilno. Ne gre namreč za prekršek v smislu ZP-1, ampak za inštitut denarne kazni po tretjem odstavku 111. člena ZUP, ki jo lahko izreče organ oz. uradna oseba organa ob izpolnjevanju pogojev, da gre za žalitev organa, uradne osebe, nasprotne stranke ali drugega udeleženca v postopku, kar pa je treba tudi ustrezno obrazložiti v skladu s pravili ZUP. Slednje pomeni, da mora odločba vsebovati obvezne sestavine, ki jih predpisuje ZUP. Izpodbijani sklep pa sloni na določbah ZP-1 in so zato bistveno kršena pravila upravnega postopka.

Po presoji sodišča je tožnik z navedbami v vlogi, ki jih tožena stranka v izpodbijanem sklepu citira, hudo žalil predstojnico organa, uradne osebe in državi organ RS. Upravni organ prve stopnje mu je zato upravičeno izrekel denarno kazen.

Po presoji sodišča so tožnikove navedbe v vlogi: "Kakorkoli, iz dokumenta z dne 4. 8. 2011 je enoznačno razvidno, da vi odgovarjate v imenu udbofašistično kriminalno skorumpiranega B.B. in v imenu C.C. s.p., ko poskušate (op.a. na kretenoidni način!!) opravičevati vdor v hidrantno omrežje in krajo vode, ki ste jo v sostorilstvu izvedli dne 10. 10. 2010, vse za potrebe vaše upravno/strokovno nezadostne/invalidne pogodbene partnerice za rušitev C.C. s.p." hudo žaljive in nedostojne tako do uradne osebe kot do državnega organa RS. Iz podatkov v upravnih spisih namreč izhaja, da je izpodbijani sklep izdal gradbeni inšpektor B.B., ki je sporno vlogo prejel. Upravni organ prve stopnje je zato tožniku upravičeno izrekel denarno kazen.

Tudi po presoji sodišča so tožnikove navedbe v vlogi: "Za maloumno notorično lažnive aparatčike RS MOP IRSOP vi kar lažite vi kar lažite.... A.A., ma vas rad..." s podpisom "Želim vam uspešen dan A.A.", hudo žaljive in nedostojne. Zato soglaša s presojo obeh organov, da je upravni organ prve stopnje, na katerega se vloga nanaša, tožniku za žalitve utemeljeno izrekel denarno kazen v višini, ki ne presega višine določene z zakonom.