VSM sodba I Cp 1309/2014

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

1Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče zavrnilo zahtevek tožeče stranke, da je tožena stranka na podlagi prvega odstavka 26. člena Ustave RS (pravica do povračila škode) in odgovornosti pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ (prvi odstavek 148. člena Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ) dolžna tožeči stranki plačati odškodnino za nepremoženjsko in premoženjsko škodo v skupnem znesku 9.502,38 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi ter ji povrniti pravdne stroške (točka I izreka). V odločbi o pravdnih stroških (točka II izreka) je tožečo stranko zavezalo k povrnitvi pravdnih stroškov tožene stranke v znesku 832,66 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru plačilne zamude.

2Prvostopno sodbo s pritožbo izpodbija tožeča stranka. Pritožbenega razloga ne navaja, iz vsebine pritožbe pa je razbrati, da pritožbo izpodbija zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, nepravilne uporabe materialnega prava ter bistvene kršitve določb postopka. Jedro obširnih pritožbenih izvajanj je, da je Okrajno sodišče v Gornji Radgoni (sodnica, ki je zadevo obravnavala) v izvršilni zadevi I 88/2008 (upnik I.R., dolžnik F.M.) namerno sodila pristransko in sklep o rubežu avtomobila sprejela v nasprotju z določbo 7. točke prvega odstavka 79. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Navedeni osebni avtomobil bi namreč moral biti izvzet iz izvršbe, ker predstavlja pripomoček, ki je bil dan invalidom. Ravnanje sodišča oziroma sodnice v navedeni izvršilni zadevi je bilo očitno napačno, protipravno in nedopustno. Izpodbijana sodba tudi nima zadostnih razlogov za sprejeto odločitev. Pritožbenemu sodišču predlaga spremembo oziroma razveljavitev izpodbijane sodbe.

3Tožeča stranka ni vložila odgovora na pritožbo.

4Pritožba ni utemeljena.

5V obravnavani zadevi tožeča stranka zoper toženo stranko vtožuje plačilo odškodnine na podlagi prvega odstavka 26. člena Ustave RS(1) in prvega odstavka 148. člena OZ(2) z zatrjevanjem, da je sodnica v izvršilni zadevi Okrajnega sodišča v Gornji Gornji Radgoni I 88/2008 sodila pristransko in očitno nezakonito. Po citirani določbi Ustave in OZ je odgovornost pravne osebe (države oziroma sodišča) za škodo, ki jo povzročijo njeni funkcionarji (sodniki) pri opravljanju svojih funkcij, krivdna. Škodo lahko povzročijo le njeni organi (funkcionarji) z neskrbnim opravljanjem svojih funkcij. Za funkcionarje (sodnike) velja standard povečane skrbnosti. Pravna oseba tako odgovarja za škodo le, če so podane vse predpostavke civilnega delikta: protipravno ravnanje ali opustitev povzročitelja škode, nastanek pravno priznane škode, vzročna zveza med škodo in protipravnim ravnanjem oziroma opustitvijo ter krivda povzročitelja. Prve tri predpostavke dokazuje oškodovanec, četrta se domneva (prvi odstavek 131. člena OZ).

6Pritrditi je prvostopnemu sodišču, da v predmetni zadevi ni podana protipravnost oziroma nedopustnost ravnanja kot ene izmed temeljnih predpostavk civilnega delikta. Prvostopno sodišče ima prav, da je izvršilna sodnica v izvršilni zadevi pravočasno in v skladu z izvršilnim predlogom ter določbami ZIZ izdala sklep o izvršbi, katerega sredstvo je bil tudi rubež in cenitev spornega osebnega avtomobila. Zoper navedeni sklep prvotožnik ni podal ugovora o oprostitvi izvršbe na sporni osebni avtomobil, temveč je navajal povsem druge ugovorne razloge. Izvršilno sodišče je tak ugovor zavrnilo, zoper odločitev se je dolžnik pritožil (v pritožbi tudi ni uveljavljal oprostitve izvršbe za sporni avtomobil) in pritožbeno sodišče je s sklepom ugovor dolžnika zavrnilo kot neutemeljen in potrdilo izpodbijani prvostopni sklep. Dne 9. 4. 2010 je po sodnem izvršitelju bil opravljen rubež spornega avtomobila. Prvostopno sodišče pa je s sklepom zavrnilo predlog dolžnika z dne 13. 5. 2010 za izvzetje spornega vozila iz izvršbe ter odločitev obrazložilo, da dolžnik ni dokazal, da sporni osebni avtomobil predstavlja pripomoček za invalide, kot to določa 7. točka prvega odstavka 79. člena ZIZ(3). Zoper navedeni sklep je dolžnik vložil pritožbo in pritožbeno sodišče je s sklepom odločitev prvostopnega sodišča spremenilo tako, da je sporno vozilo izvzelo iz izvršbe in v zvezi z navedenim sredstvom opravljena izvršilna dejanja razveljavilo.

7Glede na tak potek postopka in odločanje prvostopnega sodišča v navedeni izvršilni zadevi sodišču ni očitati pristranosti ter zlorabe zakona pri odločanju, kot zatrjuje pritožba. Dejstvo je, da je prvostopno sodišče vse odločitve v predmetni zadevi sprejemalo ažurno, v skladu z določbami ZIZ ter tudi vse sklepe ustrezno obrazložilo. Povsem razumno in v skladu z določbo 7. točke prvega odstavka 79. člena ZIZ je tudi obrazložilo sklep, s katerim je zavrnilo predlog dolžnika, da se sporno vozilo izvzame iz izvršbe. Navedeno odločitev je sicer pritožbeno sodišče po pritožbi dolžnika spremenilo, pri čemer iz razlogov sklepa pritožbenega sodišča nikakor ne izhaja, da je prvostopno sodišče nepristransko in šikanozno odločalo zoper dolžnika. Nasprotno, iz odločbe pritožbenega sodišča izhaja, da je prvostopno sodišče materialnopravno zmotno (preozko) presodilo, ker citirane določbe ni presojalo iz vidika ustavno varovanih pravic dolžnikovih invalidnih otrok. Citirano določbo je po presoji pritožbenega sodišča potrebno razlagati širše, kot je to storilo prvostopno sodišče in zato je odločitev prvostopnega sodišča spremenilo. Ožja materialnopravna presoja zakonske določbe (to je prvostopno sodišče razlagalo gramatikalno) pa nikakor ne more predstavljati nedopustnega in protipravnega ravnanja sodnice, ki je zadevo obravnavala. Gre za presojo, ki je v domeni sodišča, kot to določa prvi odstavek 23. člena Ustave RS. Sodnik oziroma sodišče ne more odškodninsko odgovarjati za razlago prava znotraj zakona in meja sodniku danih pooblastil. V danem primeru pa je bilo odločanje prvostopnega sodišča povsem v skladu z določbami ZIZ, pri razveljavljenem sklepu pa je prvostopno sodišče odločalo povsem v okviru določbe o oprostitvi izvršbe in svojo odločitev tudi razumno obrazložilo. Drugačna odločitev (širša razlaga materialnopravne določbe o oprostitvi izvršbe) pritožbenega sodišča tako ne pomeni, da je prvostopni sodnik pri odločanju postopal neskrbno (v očitnem nasprotju z zakonom, sodno prakso ali celo arbitrarno) in tako ravnal protipravno, kot zmotno zatrjuje pritožba. Sicer pa pojma protipravnosti sodnikovega ravnanja ni mogoče enačiti z razlogi, zaradi katerih je bila sodna odločba razveljavljena v postopku z rednimi pravnimi sredstvi.

8Prvostopno sodišče je z izpodbijano sodbo razumno in argumentirano obrazložilo, da v predmetni zadevi ni podana protipravnost in tako tudi ni pritrditi pritožbenim izvajanjem, da izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih. Odločitev, da izvršilnemu sodišču ni očitati civilnega delikta, pa tudi ne morejo spremeniti pritožbena izvajanja s sklicevanjem na sklep Ustavnega sodišča Up 513/2010 z dne 10. 5. 2010, ker je z izpodbijanim sklepom le dano napotilo prvostopnemu sodišču, da odloči o predlogu dolžnika za izvzetje spornega avtomobila iz izvršbe. O zahtevi dolžnika za izvzetje spornega avtomobila iz izvršbe z ustavno odločbo ni bilo odločeno.

9Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu sodbe po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ni ugotovilo uradoma upoštevne kršitve določb postopka ali nepravilne uporabe materialnega prava, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka te sodbe (353. člen ZPP).

10Pritožbeni stroški niso priglašeni.

---.---

Op. št. (1) : Vsakdo ima pravico do povračila škode, ki mu jo v zvezi z opravljanjem službe ali kakšne druge dejavnosti državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil s svojim protipravnim ravnanjem stori oseba ali organ, ki tako službo ali dejavnost opravlja.

Op. št. (2) : Pravna oseba odgovarja za škodo, ki jo njen organ povzroči tretji osebi pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem svojih funkcij.

Op. št. (3) : Pripomočki, ki so bili dani invalidu ali drugi osebi s telesnimi hibami na podlagi predpisa, ali si jih je sam nabavil, in so nujni za opravljanje njegovih življenjskih funkcij, niso predmet izvršbe.