VSL sklep I Cp 2323/2014

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepov zavrglo revizijo tožnice z dne 9. 5. 2014.

2Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka, zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava. Pojasnjuje, da je postopek trajal pet mesecev in šestindvajset dni, da je bila sodba (pravilno tožba) vložena laično, s kasnejšo pridobitvijo pooblaščenca. Sodišče na Jesenicah ne bi smelo za nasprotno stranko sprejeti pooblaščenca N., saj je bil predhodno zaposlen kot sodnik na istem sodišču. Zaradi zavlačevanja je pooblaščenec K. B. umrl, nov pooblaščenec je bil povezan z nasprotno stranko. Dolžnost sodišča je, da po 87. členu ZPP opozori stranko na škodljive posledice, ki lahko nastanejo zaradi nepravilnega zastopanja, sodišče temu ni sledilo. Sodišče je po 88. členu ZPP s sklepom dolžno naložiti stranki, da v roku, ki ne sme biti daljši od 15 dni, imenuje pooblaščenca, stranke sodišče na osebno zastopanje v sodnih sporih ni nikoli opozorilo in je s tem kršilo materialno pravo in človekove pravice.

3Pritožba ni utemeljena.

4Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da je tožnica revizijo vložila sama, ne po odvetniku, in tudi ni izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit, zato je revizijo v skladu s prvim odstavkom 91. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) zavrglo.

5Revizija je bila vložena zoper odločbo višjega sodišča, pri čemer zahteve, da bi morala odločba višjega sodišča vsebovati pravni pouk o pravici do revizije ter o načinu izvrševanja te pravice ZPP ne vsebuje, zato je zmotno drugačno naziranje pritožbe. Poleg tega ZPP ne določa posebne podlage za odpravo pomanjkanja postulacijske sposobnosti, kot to določa glede nekaterih drugih procesnih predpostavk in 108. člen ZPP ni predviden za odpravo procesne pomanjkljivosti revizije, ki jo stranka vloži sama.

6Pritožba se neutemeljeno sklicuje tudi na 87. člen ZPP in 88. člen ZPP. Ne gre za situacijo, ko bi imela stranka neustreznega pooblaščenca, saj pooblaščenca sploh nima.

7Stranka je revizijo vložila sama, v takšnem primeru sodišče, če stranka najpozneje v njej ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit, revizijo zavrže. Določb ZPP ni mogoče razlagati in uporabljati tako, da bi bilo mogoče (s pravnim poukom v odločbi sodišča druge stopnje ali s pozivom v postopku z revizijo) stranko opozoriti na procesno omejitev postulacijske sposobnosti in na njene posledice.

8Glede na navedeno, je ob neizpodbijani ugotovitvi, da stranka, ki je vložila revizijo sama, nima opravljenega pravniškega državnega izpita, odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju revizije pravilna.

9Pritožbeno sodišče pa še pripominja, da v obravnavanem primeru, v katerem gre za odločitev o tožbenem zahtevku z označeno vrednostjo spornega predmeta v višini 1.650,00 EUR in nasprotnem tožbenem zahtevku z vrednostjo 2.000,00 EUR, revizija v nobenem primeru ne bi bila dopustna, saj je v premoženjskih sporih dovoljena le, če vrednost spornega predmeta presega 40.000,00 EUR (drugi odstavek 367. člena ZPP).

10Glede na navedeno in ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).