VSRS sklep II DoR 451/2014

Predlog se zavrne.

1Tožnik in toženci so lastniki štirih stanovanjskih hiš v nizu. Vsaka hiša ima svojo parcelno številko. Za dostop do njih lastniki uporabljajo parcelo številka 538 k. o. ..., za katero tožnik trdi, da je njegova last, zato proti lastnikom ostalih treh hiš zahteva varstvo lastninske pravice (prenehanje hoje, vožnje z osebnimi vozili in kolesom, odstranitev žive meje, ciprese, tlakovcev in betonskih stebrov, odvisno od tega, kako sporno zemljišče uporabljajo posamezni lastniki hiš). Trdil je, da je lastninsko pravico pridobil z nakupom (pravice uporabe) od pravnih naslednikov A. K. Sodišče prve stopnje je njegov zahtevek zavrnilo, ker je ugotovilo, da sporno zemljišče predstavlja funkcionalno zemljišče k vsem štirim hišam (II. izreka) in ker je presodilo, da je funkcionalno zemljišče skupna lastnina vsakokratnih lastnikov hiš (IV. izreka), pri čemer se je funkcionalno zemljišče lastninilo po ZLNDL in je skupna lastnina postalo zato, ker so imeli pravico uporabe na njem lastniki vseh štirih hiš. Ker so skupni lastniki (in ne solastniki), tožnik kot eden od skupnih lastnikov nima proti ostalim skupnim lastnikom tožbe za varstvo svoje lastninske pravice.

2Sodišče druge stopnje je sodbo sodišča prve stopnje v zgoraj navedenem obsegu potrdilo (v ostalem odločitev ni relevantna, ker ni predmet predloga za dopustitev revizije).

3Tožnik je vložil predlog za dopustitev revizije glede pravnih vprašanj:

- ali imajo skupni lastniki na podlagi 100. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) pravico do medsebojnega pravnega varstva; zatrjuje odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča v zadevah II Ips 1128/2008 in II Ips 137/2013 ter odstop od odločbe Ustavnega sodišča Up-1292/2008;

- ali je materialnopravno možno, da je več imetnikov pravice uporabe funkcionalnega zemljišča v družbeni lasti z dnem uveljavitve ZLNDL na tem zemljišču pridobilo skupno lastnino; povzema stališče pritožbenega sodišča, da so vsakokratni lastniki hiš z uveljavitvijo ZLNDL skladno s petim odstavkom 23. člena Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ-1) pridobili skupno lastnino, kar ne vzdrži, saj je bil SZ-1 sprejet šest let po uveljavitvi ZLNDL. Trdi, da prakse Vrhovnega sodišča glede vprašanja, ali je ob uveljavitvi ZLNDL na olastninjeni nepremičnini lahko nastala skupna lastnina, še ni - Vrhovno sodišče se je s tem ukvarjalo le posredno in po njegovem stališču so v primerih, ko je bilo dejanskih imetnikov pravice uporabe več, ti na nepremičnini pridobili solastninsko pravico (II Ips 634/2007, II Ips 110/2011), odločitev v konkretni zadevi pa od te rešitve odstopa. Po Zakonu o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (v nadaljevanju ZTLR) je skupna lastnina nastala le v primerih in pod pogoji, določenimi z zakonom, ZLNDL pa takih določb nima. Tudi SZ je na funkcionalnem zemljišču določal solastnino in ne skupne lastnine;

- ali je materialno pravno možno, da je z dnem uveljavitve ZLNDL vsakokratni lastnik neke nepremičnine (samostojne stvari) zaradi lastništva te nepremičnine postal hkrati tudi skupni lastnik neke druge nepremičnine (tj. druge samostojne stvari); to vprašanje se nanaša na odločitev, da je funkcionalno zemljišče last vsakokratnih lastnikov hiš (da lastninska pravica ni določena poimensko). Predlagatelj trdi, da Vrhovno sodišče na to vprašanje še ni odgovorilo. Takšne rešitve (navezava pravice na eni stvari z obstojem pravice na drugi stvari) je mogoča le, ko je z zakonom tako izrecno določeno, na primer pri služnostih.

4Predpostavke za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku niso izpolnjene. Vrhovno sodišče je zato skladno z določbo tretjega odstavka 367. c člena istega zakona predlog zavrnilo.