UPRS sodba I U 823/2014

Tožba se zavrne.

1Okrožno sodišče v Ljubljani (v nadaljevanju organ za BPP) je z izpodbijano odločbo odločilo: (1) da se zavrne prošnja tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za pravno svetovanje in zastopanje pred sodišči prve in druge stopnje v kazenskem postopku, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Krškem II K 58651/2013 zaradi kaznivega dejanja po tretjem odstavku 311. člena Kazenskega zakonika, in (2) da tožnik ne more vložiti nove prošnje za dodelitev BPP nadaljnjih šest mesecev od dneva prejema te odločbe. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je organ v postopku ugotovil, da je tožnik v svoji prošnji za BPP navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju, kar v skladu s petim odstavkom 20. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) izključuje njegovo pravico do BPP. Tožnik je namreč v prošnji za BPP na predpisanem obrazcu na izrecno vprašanje „Ali ste lastnik vrednostnih papirjev in kapitalskih naložb?“ odgovoril negativno. Z vpogledom v sodni/poslovni register AJPES pa je organ ugotovil, da je tožnik lastnik premoženja, in sicer da je edini družbenik gospodarske družbe A. d.o.o., z osnovnim kapitalom družbe 7.500,00 EUR, in tako s 100 % poslovnim deležem; tožnik v družbi opravlja funkcijo direktorja. V petem odstavku 20. člena ZBPP pa je določeno, da če je prosilec navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju, pristojni organ za BPP o tem izda odločbo, prosilec pa nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za BPP. Organ za BPP še pojasnjuje, da za odločitev zadostuje, da je podatek v prošnji kot takšen (objektivno) neresničen, ne glede na odnos prosilca do tega podatka. V skladu s prvim odstavkom 144. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) pa je bilo v zadevi mogoče odločiti v skrajšanem postopku; tako tudi sodba Upravnega sodišča I U 1916/2013 z dne 7. 1. 2014.

2Tožnik v tožbi navaja, da je v prošnji za BPP po resnici odgovoril na vsa vprašanja. Navaja, da je brezposeln, sklicuje se na odločbo Centra za socialno delo Trbovlje, ki jo je priložil prošnji ter na sklep Srg 2014/19296 ter navaja, da je kot zastopnik izbrisan. Navaja še, da nima premoženja ter sredstev za odvetnika oziroma da bi bil ob plačilu ogrožen položaj njegove sedemčlanske družine. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

3Toženka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi in razlogih zanjo. V zvezi s sklicevanjem tožnika v tožbi na sklep Srg 2014/19296 pa toženka navaja, da je organ za BPP vpogledal v navedeni sklep ter da iz njega izhaja, da je res prenehalo zastopništvo tožnika ter da je bil kot zastopnik postavljen stečajni upravitelj B.B. s.p.; sklep je bil izdan 6. 5. 2014. Iz poslovnega registra AJPES (baza eINSOLV) pa izhaja, da se je stečajni postopek nad navedeno gospodarsko družbo začel 5. 5. 2014. Ker je novo dejstvo za tožnika torej nastalo po izdaji izpodbijane odločbe ter po vložitvi prošnje, toženka meni, da pri odločitvi ne more biti upoštevano; tako novo dejstvo je lahko le razlog za nov postopek (tako tudi sodba Vrhovnega sodišča U 1260/96 z dne 8. 12. 1999). Toženka sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

4Tožba ni utemeljena.

5Predmet spora v obravnavani zadevi je odločitev organa za BPP, da se tožniku zavrne prošnja za BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodišči prve in druge stopnje v kazenskem postopku II K 58651/2013, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Krškem, in da nadaljnjih šest mesecev ne more vložiti nove prošnje za dodelitev BPP.

6Organ za BPP je odločitev oprl na peti odstavek 20. člena ZBPP, po katerem v primeru, da je prosilec v pisni izjavi o premoženjskem stanju in premoženjskem stanju njegovih družinskih članov navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju ali premoženjskem stanju svoje družine, pristojni organ za BPP o tem izda odločbo, prosilec pa nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za BPP, in ugotovljeni dejstvi, da je tožnik v prošnji za BPP pri podajanju podatkov o svojem premoženjskem stanju (v rubriki, ki se nanaša na vrednostne papirje in kapitalske naložbe) označil, da ni lastnik vrednostnih papirjev in kapitalskih naložb, in da je v sodnem registru pri pravni osebi A., d.o.o. z osnovnim kapitalom 7.500,00 EUR tožnik vpisan kot lastnik celotnega (100 %-nega) poslovnega deleža in torej kot lastnik kapitalske naložbe. Ob tem ko eno navedenih za odločitev relevantnih dejstev izhaja iz tožnikove prošnje za BPP, kot ga je sam navedel (o nelastništvu kapitalske naložbe), pri drugem pa gre za uradni podatek sodnega registra (o lastništvu poslovnega deleža v gospodarski družbi, razviden iz poslovnega registra na spletnem portalu AJPES – 8., 10. in 22. člen Zakona o Poslovnem registru Slovenije ter 4. in 5. člen ter drugi odstavek 7. člena Zakona o sodnem registru), pa je tudi po presoji sodišča organ mogel odločiti v skrajšanem postopku ter ne da bi tožniku pred odločitvijo v zadevi dal možnost izjave o odločilnih dejstvih (144. člen ZUP); tako stališče izhaja tudi iz sklepa Vrhovnega sodišča X Ips 234/2012 z dne 11. 7. 2012.

7Tožnik sicer ne ugovarja, da bi organ kršil pravila postopka, ker mu ni omogočil, da bi se izjavil o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev. Vendar pa v tožbi navaja, da je v prošnji na vsa vprašanja odgovoril po resnici. S tako nekonkretizirano in splošno navedbo pa tožnik ne more izpodbiti pravilnosti zaključka organa (ki temelji na navedenih dejstvih o tožnikovi podaji podatka o tem, da ni lastnik kapitalske naložbe ter da je v sodnem registru vpisan kot lastnik celotnega poslovnega deleža pri gospodarski družbi) o tem, da je tožnik o svojem premoženjskem stanju navedel neresnične podatke, niti taka navedba ne more dajati podlage za presojo, da so podane posebne okoliščine, zaradi katerih bi tožnik moral biti za zavarovanje svojih pravic oziroma pravnih koristi posebej zaslišan (2. točka prvega odstavka 144. člena ZUP).

8Kolikor pa tožnik opira tožbeno navedbo o tem, da o svojem premoženjskem stanju ni navajal neresničnih podatkov, na spremembo podatka, vpisanega pri navedeni gospodarski družbi v sodnem registru na podlagi sklepa Srg 2014/19296, da je namreč kot zastopnik izbrisan, pa se sodišče strinja s toženko v odgovoru na tožbo, da gre za novo dejstvo, ki je nastalo po vložitvi prošnje za BPP in po izdaji izpodbijane odločbe ter ga zato pri odločanju ni mogoče upoštevati (52. člen Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). Namreč iz poslovnega registra na spletnem portalu AJPES je razvidno, da je v sodnem registru pri navedeni gospodarski družbi (šele) na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani St 597/2014 z dne 5. 5. 2014 vpisan začetek stečajnega postopka ter na podlagi sklepa Srg 2014/19296 z dne 6. 5. 2014 nov zastopnik - stečajni upravitelj in prenehanje pooblastila za zastopanje tožniku. Sploh pa sodišče ugotavlja, da se v sodni register pri navedeni gospodarski družbi vpisani novi podatki niti ne nanašajo na lastništvo poslovnih deležev, saj to ostaja nespremenjeno: tožnik je vpisan kot lastnik 100 %- nega poslovnega deleža. Tako da tudi spremenjeni podatki o družbi ne dajejo podlage za drugačen zaključek, kot ga je organ sprejel, da je namreč tožnik o svojem premoženjskem stanju navajal neresnične podatke.

9Okoliščine, navedene v izpodbijani odločbi, da je tožnik že večkrat navajal neresnične podatke v svojih prošnjah za dodelitev BPP ter da se mu je z dne 20. 3. 2014 ravno iztekel rok, v katerem mu je bilo z odločbo št. Bpp 1537/2013 z dne 20. 9. 2013 prepovedano vlagati prošnje za BPP, pa po presoji sodišča izključujejo oziroma vsaj znatno omejujejo tudi možnost, da bi tožnik kot neuk prosilec pomotoma navajal podatke o svojem premoženjskem stanju, ki ne ustrezajo resničnemu stanju stvari; očitno gre namreč za večkratnega prosilca za dodelitev BPP z izkušnjami pri izpolnjevanju obrazca prošnje za BPP. Tožnik pa v tej smeri ugovorov tudi ne podaja. Sicer pa prvi odstavek 20. člena ZBPP določa, da se premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov ugotavlja na podlagi pisne izjave prosilca o premoženjskem stanju prosilca in njegovih družinskih članov, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Iz te določbe jasno in nedvoumno izhaja, da je za točnost in resničnost podatkov o premoženjskem stanju odgovoren prosilec za BPP (tako tudi sklep Vrhovnega sodišča X Ips 234/2012 z dne 11. 7. 2012). Kar pomeni, da bi za oceno o tem, ali je v prošnji za BPP podan neresničen podatek (ter za sankcijo v smislu petega odstavka 20. člena ZBPP), zadostovalo, da gre za objektivno neresničen podatek, ne glede na prosilčev odnos do posredovanja takega podatka.

10Na drugačno presojo sodišča tudi ne morejo vplivati navedbe v tožbi, da je tožnik brezposeln, da nima (drugega) premoženja, da sedemčlanska družina dobiva sredstva tudi iz naslova denarno socialnih prejemkov ter da tožnik nima sredstev za plačilo odvetnika, ker iz določbe petega odstavka 20. člena ZBPP, na kateri izpodbijana odločba temelji, ne izhaja, da gre za pravno relevantne okoliščine.

11Glede na povedano je sodišče presodilo, da je bil postopek za izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena; zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.