VSL sklep I Ip 200/2014

Pritožbi se delno ugodi in se sklep spremeni tako, da se določi vrednost solastniškega deleža dolžnika na nepremičnini na dan cenitve 17. 6. 2013. V preostalem delu se pritožba zavrne in se sklep v nespremenjenem delu (glede konkretne ugotovitve vrednosti) potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da tržna vrednost nepremičnine parc. št. in parc. št., obe k. o. X, last dolžnika do 2/10, znaša 22.500,00 EUR.

2Zoper sklep se je pravočasno pritožil dolžnik. Opozarja, da sodni izvedenec in cenilec gradbene stroke v postopku cenitve ni upošteval dosmrtne služnostne pravice njegovih staršev, D. in J. D. Vrednost nepremičnine tako ni realna oziroma je nepravilno ovrednotena. Vrednost nepremičnine je absolutno prevelika, saj je bila v sodnem postopku In na podlagi cenitve z dne 19. 4. 2010 vrednost celotne nepremičnine ocenjena na 82.243,02 EUR. Od leta 2010 do leta 2013 naj bi se tako kljub realnemu upadu vrednosti nepremičnin vrednost povečala kar za 46%, kar je v nasprotju z realnostjo.

3Upnik na pritožbo ni odgovoril.

4Pritožba je delno utemeljena.

5Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere mora po 350. členu v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) paziti po uradni dolžnosti.

6V obravnavani zadevi je sodni izvedenec in cenilec gradbene stroke vrednost nepremičnine parc. št. in parc. št., obe k. o. X, last dolžnika do 2/10, ocenil na 22.500,00 EUR. Sodišče prve stopnje je dolžnika in upnika seznanilo s cenitvenim poročilom in ju pozvalo, naj v osmih dneh podata morebitne pripombe. Ta poziv je bil dolžniku vročen 6. 7. 2013. Dolžnik v postavljenem roku ni podal nobene vloge, v kateri bi kakor koli nasprotoval ugotovitvam iz cenitvenega poročila. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno štelo, da se s cenitvijo strinja.

7Dolžnik sedaj v pritožbi nasprotuje ugotovitvam sodnega cenilca in navaja, da je nepremičnina ocenjena previsoko, saj ni upoštevana dosmrtna služnost njegovih staršev. Te pripombe torej predstavljajo nedovoljeno pritožbeno novoto. Prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ namreč določa, da sme pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če dokaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti pred sodiščem prve stopnje. Dolžnik je imel možnost podajanja pripomb na cenitveno poročilo takrat, ko ga je sodišče seznanilo s cenitvenim poročilom. Kljub temu je dolžnik pripombe podal šele v obravnavani pritožbi, ob tem pa ni pojasnil, zakaj jih brez svoje krivde ni mogel podati že prej, zato so le te prepozne in jih v pritožbenem postopku ni dopustno upoštevati, sodišče druge stopnje pa se do njih ni opredeljevalo.

8Ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti pa je sodišče druge stopnje ugotovilo, da je odločitev sodišča prve stopnje treba glede na določbo drugega odstavka 178. člena ZIZ dopolniti le v toliko, da se ob navedbi ugotovljene vrednosti dolžnikovega solastniškega deleža nepremičnine doda podatek, da je sodišče takšno vrednost ugotovilo glede na tržno vrednost, kot jo je na dan cenitve 17. 6. 2013 ocenil sodni cenilec. V nasprotnem primeru bi iz izpodbijanega sklepa namreč izhajalo, kot da je bila vrednost ugotovljena na dan izdaje sklepa, kar pa bi bilo seveda napačno.

9Sodišče druge stopnje še dodaja, da lahko dolžnik vse do osem dni pred narokom za javno dražbo izkoristi zakonsko možnost, predvideno v četrtem odstavku 178. člena ZIZ, in predlaga, naj sodišče na prodajnem naroku z odredbo ponovno ugotovi vrednost nepremičnine. Pogoj za to pa je, da dolžnik s predložitvijo mnenja sodnega cenilca o tržni vrednosti nepremičnine verjetno izkaže, da se je vrednost nepremičnine od prejšnje ugotovitve vrednosti do dneva prodaje precej spremenila.

10Ker je bilo dejansko stanje v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovljeno, sodišče druge stopnje pa ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti ni odkrilo nobenih bistvenih kršitev določb izvršilnega postopka, temveč je ugotovilo samo zmotno uporabo materialnega prava (zaradi neupoštevanja določbe drugega odstavka 178. člena ZIZ), je pritožbi dolžnika delno ugodilo in sklep na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ spremenilo tako, da se določi vrednost solastniškega deleža dolžnika na nepremičnini na dan cenitve. V preostalem pa je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep v nespremenjenem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).