UPRS sodba I U 1091/2013

Tožba se zavrne.

1Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila vlogo tožnice, prispele na Javni razpis za izbor izvajalcev javnih kulturnih projektov na področju kulturne dediščine, ki jih bo v letu 2013 financirala Republika Slovenija iz proračuna, namenjenega za kulturo. V obrazložitvi navaja, da je tožnica 9. 4. 2013 oddala vlogo za sofinanciranje z naslovom A. V skladu z Zakonom o uresničevanju javnega interesa za kulturo (v nadaljevanju ZUJIK) in Pravilnikom o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov (v nadaljevanju Pravilnik) je vlogo tožnice obravnavala in ocenila pristojna strokovna komisija za področje premične kulturne dediščine na seji 24. 5. 2013. V fazi strokovne presoje in ocenjevanja vlog so bili upoštevani kriteriji, določeni v besedilu in dokumentaciji razpisa. Razpisni kriteriji so ovrednoteni s točkami, in sicer je število točk za posamezni razpisni kriterij 0 točk (neustrezno) ali 5 točk (dobro) ali 10 točk (odlično). Izbrani so bili tisti projekti predlagateljev, ki so bili v postopku izbire ocenjeni oziroma ovrednoteni z najnižjim številom točk na projektu, ki je pomenil uvrstitev v izbor (35 točk) oziroma višje in jih je toženka na predlog imenovane strokovne komisije za razpisno področje uvrstila na seznam odobrenih projektov. Projekt tožnice je prejel skupaj 25 točk in skupno opisno oceno nezadovoljivo. Po posameznih razpisnih kriterijih pa je bilo vrednotenje naslednje: - kakovost in prepoznavnost projekta je bila ocenjena kot dobro; - stopnja celovitosti in vsebinske zaokroženosti projekta z oceno neustrezno; - izkazovanje vsebin in ciljev, ki presegajo lokalne interese in predvidena prepoznavnost v slovenskem kulturnem prostoru in/ali mednarodni javnosti z oceno odlično; - realno finančno ovrednoten in uravnotežen projekt z oceno neustrezno; - predvidena dostopnost projekta in informacij o projektu javnosti pa z oceno odlično. V nadaljevanju obrazložitve izpodbijane odločbe po vsebini pojasnjuje ocene posameznih razpisnih kriterijev in izpostavlja, da je v skladu s 13. členom Pravilnika tožnica imela možnost, da se izjavi o predlogu strokovne komisije, vendar se do roka, določenega v obvestilu, o predlogu ni izjavila.

2Tožnica vlaga predmetno tožbo, ker se z obrazložitvijo in vrednotenjem določenih razpisnih kriterijev ne strinja, in sicer se ne strinja z ovrednotenjem razpisnih kriterijev: kakovosten in prepoznaven projekt, celovitost vsebine in zaokroženost projekta ter realno finančno ovrednoten in uravnotežen projekt. Meni namreč, da je bil njen projekt pri navedenih kriterijih prenizko vrednoten. Glede kriterija kakovosten in prepoznaven projekt meni, da je izrazita gospodarsko turistična naravnanost, tudi kulturnih projektov, danes nuja. V zvezi s tem se sklicuje na osnutek Nacionalnega programa za kulturo 2014-2017 pod poglavjem Kulturna dediščina, točka 3, v kateri je govora prav o nujnem oblikovanju destinacij, proizvodov in storitev kulturnega turizma za večjo prepoznavnost dediščine in prispevek h gospodarskemu razvoju. Predmetni projekt tožnice je neposreden odraz želene spodbude. V zvezi s kriterijem celovitost vsebine in zaokroženost projekta izpostavlja, da bi s pridobljenim sofinanciranjem projekta in izvedbe bil projekt A. vsebinsko celovit in zaokrožen. Multimedijska predstavitev poti je že dostopna na spletni strani tožnice, prijavljen 3D projekt pa bi nedvomno predstavljal njeno nadgradnjo. Spremljevalnih publikacij tožnica ni predvidela, saj ne bi bile smotrne in bi se stroški tiskovin podvajali. Nova publikacija A., ki jo je priložila k tožbi, je že izšla in bila financirana iz lastnih virov. Zavrača tudi trditev, da projekt 3D vizualizacije ne bi bil predstavljen javnosti. Tožnica je namreč tudi zakupnica dveh muzejskih hiš državnega pomena, in sicer B. in C. rojstne hiše. Poudarja, da njihovo pot preko celega šolskega leta obiskujejo šoloobvezni otroci in z realizacijo omenjenega projekta bi kulturne spomenike na zanimiv in nov način približali tudi njim. V zvezi s kriterijem realno finančno ovrednoten in uravnotežen projekt pa navaja, da je projekt A. pomemben delček v mozaiku oživljanja, predstavljanje in promocije A. Lastna in sponzorska sredstva so bila namenjena multimedijski predstavitvi poti, za vodnik A. in za predstavitev ter promocijo omenjenih dosežkov. K slednjemu velja pripisati vseslovenski dogodek v občini … ob slovenskem kulturnem prazniku (pohod po A. z osrednjo slovesnostjo v ...). Z realizacijo projekta bi tako dosegli cilj sodobne prezentacije kulturnih spomenikov državnega in lokalnega pomena ter pripomogli k večji prepoznavnosti muzejskih hiš. Sodišču smiselno predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženki v ponovni postopek.

3Toženka v odgovoru na tožbo odgovarja na tožbene navedbe in izpostavlja, da je imela tožnica v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe možnost, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, ki so bila pomembna za izdajo izpodbijane odločbe, vendar tega ni storila. Sodišču predlaga, da tožbo zavrne.

4Tožba ni utemeljena.

5V obravnavani zadevi je sporno, ali je toženka utemeljeno zavrnila vlogo tožnice, ki jo je ta podala na Javni razpis za izbor izvajalcev javnih kulturnih projektov na področju kulturne dediščine, ki jih bo v letu 2013 financirala Republika Slovenija iz proračuna, namenjenega za kulturo (Uradni list RS, št. 20/2013, v nadaljevanju Javni razpis), na katerega je prijavila projekt z naslovom A. Tožnica v tožbi po vsebini izpodbija toženkino oceno njenega projekta v zvezi z razpisnimi kriteriji: kakovosten in prepoznaven projekt, celovitost vsebine in zaokroženost projekta ter realno finančno ovrednoten in uravnotežen projekt.

6Razpisni kriteriji so navedeni v 5. točki Javnega razpisa, v drugem odstavku katere je tudi določeno, da ocenjevanje in vrednotenje pravočasnih in popolnih vlog ter vlog upravičenih oseb izvede strokovna komisija, ki je pristojna za področje premične kulturne dediščine. Način ocenjevanja je predpisan v 6. točki Javnega razpisa. Po določbi drugega odstavka 119. člena ZUJIK strokovna komisija razvrsti vse kulturne programe oziroma kulturne projekte, ki so vsebovani v ustreznih vlogah, glede na kriterije za ocenjevanje in vrednotenje kulturnega programa oziroma kulturnega projekta, kot so bili določeni v objavi razpisa. Po tretjem odstavku iste določbe ZUJIK o razvrstitvi iz prejšnjega odstavka pripravi strokovna komisija poročilo, v katerem morajo biti natančno navedeni razlogi za razvrstitev kulturnih programov oziroma kulturnih projektov in predlog, kateri kulturni programi oziroma kulturni projekti, ki so predmet ocenjevanih ustreznih vlog, se financirajo v določenem obsegu, kateri pa se glede na višino sredstev in razvrstitev ne financirajo. Po prvem odstavku 120. člena ZUJIK na podlagi predloga strokovne komisije minister izda o vsaki ustrezni vlogi, prispeli na javni razpis, posamično odločbo, s katero odloči o odobritvi ter deležu sofinanciranja ali o zavrnitvi sofinanciranja posameznega kulturnega projekta oziroma kulturnega programa. Določba 13. člena Pravilnika pa določa, da ministrstvo najpozneje v dveh mesecih od zaključka odpiranja vlog, prispelih na razpis, pisno obvesti stranko o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe ter predlogu strokovne komisije, obvestilo pa lahko vsebuje tudi mnenje strokovne službe. V obvestilu se določi rok, do katerega ima stranka možnost, da se izjavi o navedbah v obvestilu.

7Iz upravnega spisa zadeve izhaja, da je toženka tožnici dne 27. 5. 2013 poslala Obvestilo predlagatelju javnega kulturnega projekta o predlogu za financiranje iz državnega proračuna v letu 2013, v katerem je konkretno navedla vse razpisne kriterije po 5. točki Javnega razpisa, njihovo vrednotenje in skupno število prejetih točk, s katerim je strokovna komisija ocenila projekt tožnice ter tudi obrazložitev vrednotenja vseh posameznih razpisnih kriterijev. Iz navedenega dopisa je bilo tudi jasno, da predlog sofinanciranja tožničinega projekta znaša 0 EUR ter da se glede na ovrednotene kriterije ne uvrsti v sofinanciranje. Tožnica je bila z navedenim dopisom pozvana, da se v roku 3 dni od njegovega prejema pisno izjavi o predlogu strokovne komisije. Navedeni dopis je bil tožnici po podatkih upravnega spisa zadeve vročen 28. 5. 2013, vendar nanj sploh ni odgovorila. Zato je toženka izdala predmetno izpodbijano odločbo. Navedena dejstva med strankama niso sporna, saj tožnica tem ugotovitvam toženke v izpodbijani odločbi v tožbi ne oporeka.

8To pa pomeni, da tožnica v tožbi prvič po vsebini izpodbija vrednotenje določenih razpisnih kriterijev in s tem odločitev toženke v izpodbijani odločbi, čeprav je to možnost nesporno imela že v upravnem postopku pred izdajo izpodbijane odločbe. Zakaj tožnica dejstev, ki jih navaja v tožbi, ni navedla že v upravnem postopku, čeprav je to možnost imela, ne pojasni.

9Po določbi tretjega odstavka 20. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) stranke v upravnem sporu ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati te dokaze v postopku pred izdajo akta. V skladu z 52. členom ZUS-1 lahko tožnik v tožbi sicer navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku izdaje upravnega akta. Po povedanem sodišče ugotavlja, da tožbenih navedb, ki se nanašajo na vrednotenje določenih razpisnih kriterijev, ne more upoštevati, saj predstavljajo nedovoljeno tožbeno novoto.

10Po povedanem je bilo treba tožbo zavrniti na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.