UPRS sodba II U 403/2013

Tožba se zavrne.

Prvostopni organ je z izpodbijano odločbo odločil, da mora tožeča stranka kot uporabnik in lastnik oz. solastnik kmetijskih zemljišč parc. št. 3911/3 (njiva, 1. razred - 19,30 a) in parc. št. 3912 (njiva, 1. razred - 22,39 a) v k.o. ..., najpozneje do 30. 4. 2012, na severnem delu kmetijskih zemljišč omenjenih parcelnih številk, odstraniti vsa nekmetijska vozila, odpadne avtomobilske pnevmatike različnih vrst in velikosti ter v prihodnje zemljišči uporabljati v skladu z njihovim namenom oz. uporabljati kot kmetijski zemljišči (1. točka izreka). Tožeča stranka kot uporabnik in lastnik oz. solastnik navedenih kmetijskih zemljišč mora najpozneje do 30. 4. 2012, na severnem delu kmetijskih zemljišč omenjenih parcelnih številk, na dolžini približno 16 m in na širini približno 33,6 m, odstraniti vrhnjo 20 cm debelo plast gramoza, navoziti 20 cm debelo plast rodovitne zemlje in zemljišči uporabljati v skladu z njihovim namenom oz. uporabljati kot kmetijski zemljišči (2. točka izreka). S 3. točko izreka je upravni organ odločil, da mora tožeča stranka najpozneje do 30. 4. 2012 na severnem delu kmetijskega zemljišča parc. št. 3912, od konca površine, ki je nasipana z gramozom proti severu oz. proti gospodarskim in stanovanjskim poslopjem, na dolžini približno 20 m, odstraniti betonske tlakovce, navoziti plast rodovitne zemlje in ta del zemljišča uporabljati kot kmetijsko zemljišče. V 4. točki je bilo odločeno, da pritožba ne zadrži njene izvršitve, s 5. točko izreka te odločbe pa, da bo o izvršitvi te odločbe potrebno takoj, najpozneje pa do 5. 5. 2012 pisno obvestiti kmetijsko inšpekcijo. Prvostopni upravni organ je svojo odločitev oprl na ugotovitev, da sta zemljišči s parc. št. 3912 in 3911/3 v k.o. ... delno stavbno, delno kmetijsko zemljišče prve kategorije. Po določbi 4. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ) je treba kmetijska zemljišča uporabljati v skladu z njihovim namenom ter preprečevati njihovo onesnaževanje ali drugačno degradiranje in onesnaževanje ali drugačno zaviranje rasti rastlin. Glede na ugotovljena dejstva in okoliščine, je bilo ugotovljeno, da raba kmetijskih zemljišč ni v skladu z ZKZ in gre za degradacijo kmetijskih zemljišč. Ugotovljeno je bilo sicer, da je predmetno zemljišče predmet predloga za spremembe občinskega prostorskega načrta občine Dobrovnik, ki je v zaključni fazi sprejemanja, da pa glede na to, da o spremembi prostorskega akta še ni bilo odločeno, tega dejstva inšpektor tudi ni mogel upoštevati pri izreku inšpekcijskega ukrepa. Navedeno odločitev je v pritožbenem postopku potrdilo tudi Ministrstvo za kmetijstvo in okolje s svojo odločbo št. 0611-3602/2011/2 z dne 21. 8. 2013.

Tožeča stranka v tožbi izpodbija navedeno odločitev in ponavlja pritožbene ugovore, da severni del parc. št. 3911/3 in parc. št. 3912 k.o. ... po občinskem prostorskem planu (ki je bil v zaključni fazi sprejemanja navedenih sprememb) spada v območje zazidljivih stavbnih zemljišč, zato predlaga, da se izpodbijana odločba odpravi in podredno, da se zadeva vrne pristojnemu organu v ponovno odločanje.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka vse tožbene navedbe kot neutemeljene iz razlogov navedenih v obrazložitvi izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Predmet spora v obravnavani zadevi je ukrep kmetijskega inšpektorja oprt na 4. člen ZKZ in odrejen na podlagi 107. člena istega zakona. Glede na to, da iz podatkov upravnega spisa izhaja, da so bili sporni deli parcel v času izreka inšpekcijskega ukrepa opredeljeni kot kmetijsko zemljišče, je glede na ugotovljeno nekmetijsko rabo (ki ni sporna), po presoji sodišča izrečen inšpekcijski ukrep pravilen in zakonit. Za svojo odločitev sta upravna organa prve in druge stopnje navedla tudi pravilne razloge, na katere se sodišče v skladu s pooblastilom iz drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) izrecno sklicuje.

Na podlagi 4. člena ZKZ je namreč treba kmetijska zemljišča uporabljati v skladu z njihovim namenom ter preprečevati njihovo onesnaževanje ali drugačno degradiranje. Zaradi varstva kmetijskih zemljišč kot omejene in za človeka nujno potrebne dobrine je že v Ustavi Republike Slovenije in na njeni podlagi sprejetih zakonih urejeno posebno varstvo kmetijskih zemljišč, zlasti najboljših kmetijskih zemljišč. Tožbeni ugovor, da je v času izdaje izpodbijane odločbe bil v zaključni fazi sprejemanja predlog za spremembe občinskega prostorskega načrta občine Dobrovnik, po katerem bi se naj sporni deli parcel spremenili iz kmetijskih v stavbna zemljišča, pa za odločitev glede zakonitosti izpodbijanega inšpekcijskega ukrepa ni relevanten. Tako kot je pravilno pojasnila že tožena stranka v svoji odločbi, je organ dolžan odločati na podlagi dejstev in dokazov, ki obstajajo ter so ugotovljena in dokazana v postopku do izdaje odločbe na prvi stopnji. Okoliščina, da je v teku upravnega spora občinski prostorski načrt bil spremenjen tako, da sta sporna dela zemljišč na parc. št. 3911/3 in 3912 k.o. ... postala stavbno zemljišče, bo imela vpliv na nadaljevanje postopka, saj naloženega inšpekcijskega ukrepa ne bo potrebno izvršiti.

Glede na vse navedeno je zato sodišče po ugotovitvi, da je izpodbijana odločitev pravilna in zakonita, tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.