VSL sklep Cst 397/2014

Pritožba se zavrne in izpodbijani sklep potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog za začetek stečajnega postopka.

2Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila dolžnica, in sicer iz vseh pritožbenih razlogov ter predlagala razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3Pritožba ni utemeljena.

4Nad dolžnico je že tekel stečajni postopek (pod opr. št. St 1903/2012), ki je pravnomočno končan brez razdelitve upnikom s sklepom z dne 30.12.2013, postopek odpusta obveznosti pa je pravnomočno ustavljen in predlog zavrnjen. Dolžnica v ponovnem predlogu ne navaja, da bi se njen finančni položaj kakorkoli spremenil, prav tako tudi ne, da bi imela kakšne druge obveznosti, kot jih je navedla že v zadevi St 1903/2012. Tega ne navaja niti v pritožbi.

5Višje sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da odpusta obveznosti ni mogoče (ponovno) predlagati za obveznosti, glede katerih je bil odpust že pravnomočno zavrnjen. Pravilen je zato zaključek, da se položaj dolžnice v stečajnem postopku, če bi ga sodišče začelo na podlagi predmetnega predloga, v ničemer ne bi spremenil. Za presojo je namreč bistveno vprašanje, kakšna je pravna korist (pravni interes) dolžnice od ponovnega začetka stečajnega postopka. Navedenega pritožnica ne zatrjuje, po zaključku višjega sodišča pa le-ta glede na njen položaj v tem postopku ni izkazana: morebiten odpust obveznosti ne bi učinkoval na tiste obveznosti, glede katerih je bil odpust že pravnomočno zavrnjen. O isti stvari ni mogoče odločati dvakrat (prim. drugi odstavek 319. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), kar pomeni, da o odpustu obveznosti za zatrjevane terjatve ne bi bilo mogoče ponovno odločati. Kadar si dolžnik svojega pravnega položaja ne more (več) izboljšati, preneha tudi pravovarstvena potreba po odločanju.

6Upoštevajoč navedeno dolžnica s pritožbenimi razlogi, da o odpustu obveznosti ni bilo pravnomočno odločeno, saj je bil stečajni postopek ustavljen, ne more uspeti. Izpodbijani sklep je pravilen, izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi pa niso podani. Ker niso podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).