VSL sodba I Cpg 962/2014

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano odločbo:

- sklenilo:

„1. Tožba se v delu, kjer tožnik zahteva, da se:

„V razmerju med tožečo stranko in toženo stranko se razveljavijo učinki pogodbe o zastavi terjatve G7 GOR/1 z dne 3.11 2010 in Aneksa k pogodbi o zastavi terjatev z dne 14. 1. 2011 ter zastavnih pravic na terjatvah po računih št.:

- 523400363 z dne 31.3.2011 v višini 1.417,68 EUR,

- 1523400364 z dne 31.3.2011 v višini 580,80 EUR,

- 1523400365 z dne 31.3.2011 v višini 1.980,00 EUR,

- 1523400027 z dne 6.4.2011 v višini 61,31 EUR,

- 1523400402 z dne 31.3.2011 v višini 4.391,42 EUR,

- 1523400249 z dne 28.2.2011 v višini 4.502,40 EUR,

- 1523400542 z dne 30.4.2011 v višini 4.981,82 EUR,

sklenjene med tožečo in toženo stranko

in

2da je tožena stranka dolžna v stečajno maso tožene stranke vrniti znesek 5.328,94 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od:

- 4.502,40 EUR od 30.3.2011,

- 826,54 EUR od 3.5.2011.“

zavrže.

- razsodilo:

„Tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna vrniti tožeči 11.163,34 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od:

- 3.558,66 EUR od 30.5.2011,

- 3.978,48 EUR od 29.4.2011,

- 61,32 EUR od 6.5.2011,

- 3.564,88 EUR od 3.5.2011,

vse do plačila v roku 15 dni pod izvršbo,

se zavrne.

Tožeča stranka je dolžna toženi v roku 15 dni plačati 1.236,55 EUR stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. dne do plačila.“

3Tožeča stranka se je proti sodbi, to je proti zavrnitvi tožbenega zahtevka, pravočasno pritožila. Uveljavljala je pritožbene razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da „pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in ugodi tožbenemu zahtevku“, s stroškovno posledico. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

4Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo predlagala zavrnitev pritožbe kot neutemeljene. Priglasila je stroške stečajnega postopka.

5Pritožba ni utemeljena.

6Tožeča stranka je na podlagi prvega odstavka 185. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) vtoževala vračilo 11.163,34 EUR. Trdila je, da se je tožena stranka iz zastavljenih terjatev tožeče stranke poplačala tudi za ta znesek, čeprav v tej višini tožena stranka terjatve do tožeče stranke ni imela. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je imela tožena stranka proti toženi stranki terjatev 1) po računu z dne 4. 4. 2011 v višini 6.016,05 EUR, ki se je nanašal na s strani tožeče stranke porabljen bencin za marec, ter 2) po računu z dne 3. 5. 2011 v višini 5.147,29 EUR, ki se je nanašal na porabljen bencin za mesec april (skupno 11.163,64 EUR). Ker tožena stranka torej ni prejela več, kot ji je pripadalo, saj je poplačala prav sporno terjatev, je tožbeni zahtevek zavrnilo.

7Pritožnikov očitek, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo pravilo o dokaznem bremenu, ni utemeljen. Pravilno je sicer pritožbeno stališče, da je bilo na strani tožene stranke materialno breme za dokaz obstoja njene terjatve do tožeče stranke. Vendar sodišče prve stopnje ni odločalo po 215. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ker ne bi moglo zanesljivo ugotoviti obstoja zavarovane terjatve tožene stranke. Skladno z 8. členom in 212. členom ZPP je namreč ocenilo, da je tožena stranka svoje obrambne trditve o obstoju terjatve dokazala. S tem se je na tožečo stranko prevalilo procesno breme, da dokaže nasprotno. Ker pri tem ni bila uspešna, je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek pravilno zavrnilo.

8S pritožbenimi navedbami pritožnik v bistvenem napada dokazno oceno sodišča prve stopnje. Pritožbeno sodišče s to oceno soglaša, saj je logična in prepričljiva. Pravdni stranki sta v dokaz o (ne)obstoju terjatve tožene do tožeče stranke vložili v spis vsaka svoj izpisek iz poslovnih knjig. Iz izpiska tožeče stranke na dan 15. 3. 2011 izhaja, da vtoževanega zneska toženi stranki ne dolguje. Tega tožena stranka ni prerekala. Pač pa je pojasnila, da so terjatve v znesku 11.163,64 EUR nastale kasneje, to je dne 4. 4. 2011 in dne 3. 5. 2011, kar izhaja iz njenega izpiska odprtih postavk. Navedla je tudi, da so bile te terjatve s plačili zastavnih dolžnikov dokončno poplačane 30. 5. 2011 (drugi odstavek 1. točke odgovora na tožbo, l. št. 14). V utemeljitev obstoja sporne terjatve je tožena stranka pojasnila način poslovanja pravdnih strank. Toženi stranki je zagotavljala gorivo na svojih bencinskih servisih, tožeča stranka je to gorivo črpala, enkrat mesečno pa plačala zbirni račun. Tožeča stranka je tem trditvam nasprotovala rekoč, da delavci tožeče stranke v dotičnih mesecih niso mogli več točiti goriva tožene stranke, ker pri toženi stranki niso bili več zaposleni. Sodišče prve stopnje je te trditve ocenilo kot nedokazane, kar pritožnik ne izpodbija. Ugotovilo je še, da je tožeča stranka do konca meseca aprila 2011 potrebovala gorivo za opravljanje svoje dejavnosti. Opozorilo je, da tožena stranka ni zatrjevala, da bi do goriva prihajala na drug način oziroma da bi skladno s 183. členom SPZ obvestila dolžnike zastavljenih terjatve o prenehanju zastavne pravice. Dodatno pa je sodišče prve stopnje podkrepilo dokazno oceno o obstoju sporne terjatve z ugotovitvijo iz otvoritvenega poročila stečajne upraviteljice tožeče stranke, da nekaj prejetih računov do 30. 6. 2011 pri tožeči stranki ni bilo knjiženih. Ob tem ni utemeljen pritožbeni očitek o kršitvi po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je sodišče prve stopnje vsebino poročila korektno povzelo. Pravilnost ugotovitve sodišča prve stopnje glede načina obveščanja tožene stranke o zapadlih terjatvah pa za odločitev v tem sporu niti ni pomembno.

9Tako kot račun je tudi izpisek odprtih postavk verodostojna listina (prim. 23. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju). To pomeni, da veljajo dejstva in podatki, ki jih te listine izkazujejo, za resnična, dokler jih nasprotna stranka ne izpodbije. S povsem pavšalnim ugovorom pravilnosti verodostojne listine ni mogoče izpodbiti (prim. sklepa Vrhovnega sodišča RS III Ips 166/1999 in III Ips 2/1998). Tožena stranka je v dokaz svoje terjatve predložila izpisek odprtih postavk, ki katerega izhaja sporna terjatev, katero je tudi vsebinsko utemeljila. Izpisek odprtih postavk tožeče stranke, ki izhaja iz obdobja pred nastankom sporne terjatve, tega ni mogel izpodbiti. Zato je pravilna dokazna ocena sodišča prve stopnje, da je tožena stranka svoje ugovorne trditve o obstoju terjatve do tožeče stranke, katero je poplačala s plačili zastavnih dolžnikov, dokazala.

10Glede na navedeno pritožba ni utemeljena. Ker pa pritožbeno sodišče tudi ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zasledilo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

11Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Prav tako je dolžna kriti svoje stroške odgovora na pritožbo tožena stranka, ker ti stroški niso bili potrebni (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP). V odgovoru na pritožbo namreč ni navedla nobenega pomembnega dejstva, s katerim se pritožbeno sodišče ne bi seznanilo že iz podatkov spisa ter s katerim bi pripomogla k rešitvi pritožbe.