VSL sklep I Cpg 906/2014

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Dolžnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Uvod

1Sodišče prve stopnje je 10. februarja 2014 izdalo začasno odredbo, ki se glasi:

„1. Dolžniku se prepove odtujitev stabilne asfaltne baze U., inventarna številka 000, proizvajalca A. in strojno opremo v zalogovniku kamnitih agregatov proizvajalca A., inventarna številka 001.

2Upnik je dolžan v roku 15 dni vložiti ustrezno tožbo, da opraviči začasno odredbo in v istem roku vložiti v spis dokazilo o vloženi tožbi, sicer bo sodišče postopek zavarovanja ustavilo in razveljavilo že opravljena dejanja.

3Ta začasna odredba velja do pravnomočne rešitve pravdne zadeve iz 2. točke te začasne odredbe.

4Dolžnik mora upniku povrniti 3.009,85 EUR stroškov zavarovanja, v 8 dneh in v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude do dneva plačila.“

2Iz obrazložitve te odločbe je razvidno, da je po oceni sodišča prve stopnje upnik verjetno izkazal, da njegova terjatev obstoji, saj je lastnik premičnin/opreme, in sicer asfaltne baze in celotne strojne opreme, opisane v izreku začasne odredbe, kamor spadajo, kot izhaja iz obrazložitve sklepa, vsipni jaški za material, elektromotorna dvigala, sistem cevne pošte, plinska napeljava s plinomeri, silosi za skladiščenje materiala, vsi potrebni transportni trakovi za prenos materiala iz vsipnih jaškov do mešalnih bobnov v mešalni bazi itd. Ker stečajni dolžnik na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani St 1/2012 z dne 14. 1. 2014 te premičnine prodaja, pa obstoji tudi nevarnost, da jih bo tudi prodal. V sklepu o začasni odredbi je sodišče prve stopnje izrecno poudarilo, da upnik ne nasprotuje prodaji tistih premičnin, ki so dolžnikova last. Ker pa je v sklepu St 1/2012 z dne 14. 1. 2014 predmet prodaje premalo specificiran, se razteza tudi na premične stvari, katerih lastnik je upnik. V primeru prodaje njegovih stvari, upnik iz kupnine ne bo poplačan, saj na predmetu prodaje banka X. uveljavlja ločitveno pravico, ki mu je priznana. Zato je tudi nevarnost, da bo uveljavitev upnikove terjatve onemogočena ali znatno otežena, izkazana.

Ugovor proti sklepu o začasni odredbi

3V ugovoru ni dolžnik niti z besedico ugovarjal presoji sodišča prve stopnje, da je upnik verjetno izkazal svojo terjatev in da obstoji nevarnost, da bo uveljavitev njegove terjatve brez izdane začasne odredbe onemogočena ali precej otežena. Trdil je le, da je upnik zamudil rok za prijavo izločitvene pravice, zato skladno s tretjim odstavkom 131. člena ZFPPIPP začasne odredbe sodišče ne bi smelo izdati.

Izpodbijani sklep

4Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da se je stečajni postopek začel 15. 6. 2011, upnik pa je šele z vlogo z dne 24. 1. 2014 uveljavljal svoje izločitvene zahtevke. Ob sklicevanju na določilo četrtega odstavka 299. člena ZFPPIPP je zavzelo stališče, da upnik ni prepozno prijavil svoje izločitvene pravice. Zato je ugovor zavrnilo.

Pritožba in odgovor

5Proti temu sklepu se je dolžnik pravočasno pritožil. Uveljavljal je "vse pritožbene razloge" iz 338. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in predlagal spremembo izpodbijanega sklepa tako, da pritožbeno sodišče ugovoru ugodi, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne prvemu sodišču v nov postopek. Zahteval je tudi povrnitev svojih stroškov pritožbenega postopka.

6Na vročeno pritožbo upnik ni odgovoril.

Pritožba ni utemeljena

7Neizpodbijana je odločilna pravna ugotovitev sodišča prve stopnje, da se predmeti, glede katerih je izdana začasna odredba, nahajajo na sedežu upnika in da jih ima upnik v posesti. Ker je po določilu 1. točke prvega odstavka 22. člena ZFPPIPP izločitvena pravica pravica lastnika premične stvari od insolventnega dolžnika zahtevati, da mu izroči premično stvar, ki je v posesti insolventnega dolžnika, pritožbeno sodišče pritrjuje upnikovemu stališču, da do stečajnega dolžnika nima izločitvenega zahtevka.

8Lastninska pravica je absolutna pravica, ki učinkuje „erga omnes“. Zoper posege v lastninsko pravico daje Stvarnopravni zakonik lastniku varstvo v 99. členu s tako imenovano negatorno tožbo. Z njo lastnik od sodišča proti tretjemu, ki posega v njegovo lastninsko pravico, zahteva, naj odloči, da z vznemirjanjem preneha in mu prepove nadaljnje vznemirjanje. V poskušanju prodaje premičnin, med katerimi so tudi upnikove, pritožbeno sodišče vidi vznemirjanje upnika v njegovi lastninski pravici. Iz povedanega sledi, da tožeča in tožena stranka nista v tistem razmerju, ki jih med upniki stečajnega dolžnika in stečajnim dolžnikom samim ureja v ZFPPIPP. Pač pa sta v razmerju lastnika stvari in tretjega, ki posega v lastnikovo lastninsko pravico, teh razmerij pa ZFPPIPP ne ureja.

9Pritožbeno sodišče sicer, upoštevajoč določilo četrtega odstavka 299. člena ZFPPIPP, ne soglaša s pritožbenim stališčem, da je prijava izločitvene pravice prepozna že, če je podana v stečajnem postopku po preteku treh mesecev od objave začetka stečajnega postopka, ne oziraje se na dejstvo, da se ob prijavi izločitvene pravice izločevana stvar še vedno v stečajni masi (1). Vendar glede na obrazložitev iz 8. točke te obrazložitve, to vprašanje za odločitev o pritožbi ni pomembno. Zato se pritožbeno sodišče z vprašanjem pravočasnosti izločitvene pravice ni ukvarjalo. Pač pa ugotavlja, da presoji prvega sodišča, da so po ZIZ podani vsi pogoji za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarnega zahtevka, dolžnik ni nasprotoval. Zato njegova pritožba ni utemeljena. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče opravilo le še uradni preizkus izpodbijanega sklepa. Ker pa ob tem ni zaznalo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10Ker je dolžnik v postopku propadel, sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

(1) Drugače sklep VSL I Cpg 1497/2012.