VSRS sodba in sklep III Ips 36/2013

Reviziji se ugodi in se sodba sodišča druge stopnje:

- v delu, ki se nanaša na odločitev o temelju tožbenega zahtevka, spremeni tako, da se pritožba tožene stranke zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v tem delu potrdi,

- v delu, ki se nanaša na odločitev o višini tožbenega zahtevka, razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških v revizijskem postopku se pridrži za končno odločbo.

Dosedanji potek postopka

1Sodišče prve stopnje je ugodilo zahtevku za plačilo

razlike v pogodbeni ceni za opravljeno tehnično svetovanje pri graditvi in opremljanju prizidka T. Toženi stranki je naložilo plačilo pravdnih stroškov tožeče stranke.

2Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo. Spremenilo je tudi odločitev o stroških postopka.

3Tožeča stranka je zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka v postopku pred sodiščem druge stopnje ter zmotne uporabe materialnega prava (2. in 3. točka prvega odstavka 370. člena ZPP). Predlagala je spremembo izpodbijane sodbe z zavrnitvijo pritožbe in potrditvijo prvostopenjske sodbe, podredno pa razveljavitev izpodbijane sodbe ter vrnitev zadeve drugostopenjskemu sodišču v novo sojenje. Priglasila je tudi stroške revizijskega postopka.

4Tožena stranka na revizijo ni odgovorila.

Dopuščeno revizijsko vprašanje

5S sklepom III DoR 86/2012-8 z dne 12. 2. 2013 je bila revizija dopuščena glede vprašanj, ali je mogoče odreči konvalidacijo neoblične pogodbe zaradi varstva javnega interesa in ali mora sodišče na prizadetost javnega interesa paziti po uradni dolžnosti brez ustreznih sklicevanj strank na to okoliščino.

Relevantno dejansko stanje

6Tožeča stranka je bila s sklepom Ministrstva za zdravje z dne 23. 3. 2005 izbrana kot najugodnejša ponudnica v postopku javnega naročila male vrednosti. Na podlagi tega sklepa je bila med pravdnima strankama, tožečo kot izvajalko in toženo kot naročnico, sklenjena Pogodba št. 2 o izvajanju storitve tehničnega svetovanja pri graditvi in opremljanju prizidka T. (v nadaljevanju Pogodba).

7Skupna pogodbena cena za celoten predmet pogodbe je bila določena v 4. členu Pogodbe in je (ob podpisu Pogodbe) znašala 39.449,17 EUR (prej 9.453.600,00 SIT) oziroma 1,95% od ocenjene vrednosti gradbenih, obrtniških in instalacijskih del

(v nadaljevanju GOI dela) ter opreme objekta, ki je (ob podpisu Pogodbe) znašala 2.023.034,55 EUR z DDV (prej 484.800.000,00 SIT z DDV).

8Peti odstavek 4. člena Pogodbe je določal, da se bo v primeru, da bodo višine pogodbenih zneskov z izvajalci GOI del ter dobaviteljev opreme za najmanj 10 % višje ali nižje od ocenjene vrednosti GOI del in opreme, z upoštevanjem pogodbenega zneska, izraženega v odstotkih, v dodatku k pogodbi izvedla korekcija pogodbene cene.

9Med strankama ni spora o tem, da se je končna vrednost investicije, vključno z dobavljeno opremo, zvišala za več kot 10 % ocenjene vrednosti del po Pogodbi.

Tožeča stranka je toženi stranki dne 1. 12. 2005 in 20. 7. 2006 posredovala predlog Dodatka št. 1 k Pogodbi, v katerem je ob upoštevanju nove oziroma končne vrednosti GOI del in opreme objekta ter dogovorjenega ključa za določitev pogodbene cene (1,95% vrednosti GOI del in opreme) korigirala pogodbeno ceno. Tožena stranka dodatka ni podpisala.

11Tožena stranka na opravljeno delo tožeče stranke ni imela pripomb.

Razlogi za zavrnitev revizije glede temelja tožbenega zahtevka

12Tožeča stranka v reviziji trdi, „da dogovor o sklenitvi dodatka ni bil dogovorjen za zaščito javnega interesa, ampak le zato, da si stranki zagotovita dokaz o obliki, saj sta stranki že v pogodbi dogovorili vse bistvene sestavine dodatka in je šteti na podlagi tretjega odstavka 54. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), da je taka pogodba že sklenjena“. Za pritožbene navedbe tožene stranke o dogovorjeni obličnosti zaradi zaščite javnega interesa tožeča stranka trdi, da so pavšalne in neobrazložene, poleg tega pa tudi prepozne. Zato s tem v zvezi sodišču druge stopnje očita kršitev določb pravdnega postopka o prekluziji (prvi odstavek 337. člena ZPP). Nadalje trdi še, da tožena stranka trditev o tem, da je bil javni interes prizadet, ni podala.

13Oblika je samo izjemoma predpostavka za veljavnost pravnega posla, in sicer takrat, kadar zakon tako določa ali če se stranki o njej sporazumeta (prvi odstavek 51. člena OZ in prvi odstavek 54. člena OZ). Obličnost je lahko določena zaradi lažjega dokazovanja pravnega posla (forma ad probationem) ali pa kot pogoj za njegovo veljavnost (forma ad valorem).

14Za porabo proračunskih sredstev je predpisana formalna, pisna oblika pravnih poslov. Zakon o javnem naročanju (ZJN-1) v 3. točki prvega odstavka 3. člena določa, da je pogodba o oddaji javnega naročila v pisni obliki sklenjena odplačna pogodba. Pisnost pogodb, s katerimi neposredni proračunski uporabniki prevzemajo obveznosti, je določena tudi v 50. členu Zakona o javnih financah (ZJF).

15Vrhovno sodišče je v sodbi II Ips 289/2007 z dne 3. 12. 2009 zavzelo stališče, da „smisel določbe 50. člena ZJF ni v tem, da bi zakon postavil konstitutiven pogoj za veljavno sklenitev pogodbe, ki jo sklepa proračunski uporabnik, temveč v tem, da se evidentira obveznosti, ki bremenijo proračunske uporabnike oziroma proračun in da je podana možnost naknadne kontrole (revizije) teh postavk. Kršitev določbe 50. člena ZJF bi zato lahko imela posledice kvečjemu na upravnem področju (pri čemer kršitev te določbe ni navedena med hujšimi ali lažjimi kršitvami ZJF)“. Iz tega sledi, da je obličnost v 50. členu ZJF določena ad probationem, kar pomeni, da je njen namen olajšati strankam dokazovanje obstoja pogodbe. Obličnost pogodbe torej ni predpisana kot pogoj za njeno veljavnost.(1)

16Ker gre tudi v primeru Pogodbe za pogodbo, ki jo je na podlagi postopka javnega naročanja sklenil neposredni proračunski uporabnik (tožena stranka), ni razloga, da bi določbo o obličnosti (pisnosti) pogodbe o oddaji javnega naročila (3. točka prvega odstavka 3. člena ZJN-1) razlagali drugače kot določbo 50. člena ZJF. Zato tudi za obravnavani primer velja, da je bila obličnost z zakonom določena „le“ ad probationem.

17Na pogodbeni dogovor, da spremembe in dopolnitve Pogodbe veljajo le, če so sklenjene v pisni obliki kot dodatek k Pogodbi, ki ga podpišejo vse pogodbene stranke (prvi odstavek 14. člena Pogodbe; forma ad valorem), se je tožena stranka prvič sklicevala šele v pritožbi, ob tem pa ni navedla, zakaj teh trditev brez svoje krivde ni mogla navesti že v postopku pred sodiščem prve stopnje (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi z 286. členom ZPP). Tožena stranka je glede teh trditev prekludirana zato jih sodišče druge stopnje pri svoji odločitvi ne bi smelo upoštevati.

18Ker je torej za primere pogodb, ki jih, tudi v zvezi s postopki javnega naročanja, sklepajo neposredni uporabniki proračuna (tudi Ministrstvo za zdravje), obličnost določena zaradi dokazovanja pravnega posla, in ne kot pogoj za njegovo veljavnost, o konvalidaciji pogodb, ki jim manjka oblika, ni mogoče govoriti. Kadar je določena oblika zaradi dokazovanja, lahko stranka pismenost pogodbe doseže z uveljavljanjem zahtevka pred sodiščem.

19Po obrazloženem se izkaže, da drugo dopuščeno vprašanje za odločitev v obravnavani zadevi ni pomembno, zato Vrhovno sodišče nanj ni odgovorilo.

20Vrhovno sodišče je ob ugotovljeni zmotni uporabi materialnega prava v povezavi z relativno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka reviziji v delu, ki se nanaša na odločitev o temelju tožbenega zahtevka, ugodilo in sodbo sodišča druge stopnje spremenilo tako, da je prvostopenjsko odločitev v tem delu potrdilo (358. člen ZPP).

Razlog za ugoditev reviziji glede višine tožbenega zahtevka

21Sodišče druge stopnje se, ker je ugodilo pritožbi tožene stranke in zavrnilo tožbeni zahtevek, s pritožbenimi navedbami o višini tožbenega zahtevka ni ukvarjalo oziroma je te navedbe neobrazloženo zavrnilo (6. točka obrazložitve). Spremenjena odločitev Vrhovnega sodišča o temelju tožbenega zahtevka zato v delu, ki se nanaša na višino tožbenega zahtevka, vodi v razveljavitev izpodbijane sodbe, in vrnitev zadeve sodišču druge stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP).

Stroški revizijskega postopka

22Na podlagi tretjega in četrtega odstavka 165. člena ZPP je revizijsko sodišče odločitev o revizijskih stroških pridržalo za končno odločbo.

---.---

Op. št. (1):

enako tudi Zemljič, P.: Zakon o javnih financah s komentarjem, Bonex založba d.o.o., Ljubljana, str. 292-296.