VSL sodba I Cpg 858/2014

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni:

- v I. in II. točki izreka tako, da se tožbeni zahtevek zavrne,

-v III. točki izreka pa tako, da je tožeča stranka dolžna v 15 dneh od vročitve te sodbe toženi stranki povrniti 1234,03 EUR pravdnih stroškov, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva poteka paricijskega roka dalje do plačila.

Tožeča stranka je dolžna v 15 dneh od vročitve te sodbe toženi stranki povrniti 1229,38 EUR pritožbenih stroškov, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva poteka paricijskega roka dalje do plačila.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo:

v I. točki izreka odločilo, da se v razmerju med tožečo in toženo stranko razveljavijo:

- učinek poplačila tožene stranke, opravljen na podlagi asignacije št. 120/210466 z dne 26. 5. 2010 za znesek 5.074,86 EUR,

- učinek poplačila tožene stranke, opravljen na podlagi asignacije št. 120/210690 z dne 9. 7. 2010 za znesek 5.074,86 EUR,

- učinek poplačila tožene stranke, opravljen na podlagi asignacije št. 120/210767 z dne 30. 7. 2010 za znesek 4.648,28 EUR,

v II. točki izreka odločilo, da je dolžna tožena stranka plačati tožeči stranki znesek v višini 14.798,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 6. 2011 do plačila v roku v 15 dni,

v III. točki izreka odločilo, da je dolžna tožena stranka tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 1.754,35 EUR z zamudnimi obrestmi od dneva poteka paricijskega roka dalje do plačila.

2Proti tej sodbi se je pravočasno pritožila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da zahtevek tožeče stranke v celoti zavrne, s stroškovno posledico. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

3Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4Pritožba je utemeljena.

5Za uspešno izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika morata biti kumulativno podana tako objektivni kot subjektivni pogoj izpodbijanja (prim. prvi odstavek 271. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, v nadaljevanju ZFPPIPP). Da je objektivni pogoj podan, mora tožeča stranka dokazati, da je zaradi izpodbijanega dejanja prišlo do zmanjšanja čiste vrednosti stečajne mase tožeče stranke oziroma da je tožena stranka pridobila ugodnejše pogoje za plačilo svoje terjatve do stečajnega dolžnika (prim. 1. točko prvega odstavka 271. člena ZFPPIPP).

6Tožeča stranka, stečajni dolžnik, je v obravnavani zadevi izpodbijala plačila na podlagi treh asignacij, s katerimi je pooblastila hčerinsko družbo S. d.o.o., da na njen račun plača toženi stranki znesek v skupni višini 14.798,00 EUR, slednjo pa je pooblastila, da to izpolnitev sprejme (prim. 1035. člen Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ). Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je s podpisanimi asignacijami družba S. d.o.o. (asignat) poravnala obveznosti toženi stranki (asignatarju) na račun vračila kredita tožeči stranki (asignantu), kar izhaja iz kreditne pogodbe med tožečo stranko in družbo S. d.o.o. za znesek 99.357,12 EUR (priloga A39). Zato je presodilo, da se je z izpodbijanim dejanjem čista vrednost premoženja tožeče stranke zmanjšala, tožena stranka pa je na račun drugih upnikov prišla v privilegiran položaj.

7Izpolnitev z asignacijo vpliva na zmanjšanje čiste vrednosti stečajne mase tožeče stranke kot asignanta le v primeru, če asignat asignacijo sprejme in izpolni zato, da se razbremeni obstoječe obveznosti do tožeče stranke. Če tožeča stranka terjatve do asignata nima, temveč ta sprejme asignacijo na kakšni drugi podlagi, sprejem in izpolnitev asignacije ne pomeni zmanjšanja stečajne mase, asignatar kot upnik stečajnega dolžnika pa ni privilegiran. Asignacija je torej izpodbojna zgolj, če je bila tožeča stranka asignatov upnik, saj je v takem primeru obveznost stečajnega dolžnika do tožene stranke preko asignata poravnana toženi stranki v celoti na račun drugih upnikov (prim. odločbe Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 659/2011 z dne 10. 11. 2011, I Cpg 189/2011 z dne 18. 5. 2011 in I Cpg 1296/2012 z dne 7. 3. 2013 in sodbo Vrhovnega sodišča RS III Ips 102/94 z dne 10. 3. 1995).

8Pritožnik utemeljeno opozarja, da v obravnavani zadevi med pravdnima strankama ni bilo sporno, da kritno razmerje med tožečo stranko in asignatom S. d.o.o. ni obstajalo, saj je bila kreditna pogodba z dne 25. 5. 2010 nična. Tožena stranka je že v odgovoru na tožbo zatrjevala, da je kreditno razmerje med tožečo stranko in asignatom fiktivno ter prikazano zgolj knjigovodsko, saj do prenosa denarnih sredstev ni nikoli prišlo (prim. 50. člen OZ). To je v nadaljevanju utemeljevala z dejstvom, da je imela tožeča stranka že od dne 17. 2. 2010 dalje neprekinjeno blokirane transakcijske račune in zaradi tega dne 25. 5. 2010 niti ni bila sposobna posoditi denarja svoji hčerinski družbi. Tožena stranka teh trditev ni prerekala in jih je v pripravljalni vlogi z dne 16. 1. 2014 celo izrecno priznala. Potrdila je, da kritno razmerje med njo in asignatom ni nastalo, saj so bile kreditne pogodbe, ki so bile sklenjene po blokadi transakcijskih računov in pri katerih je nastopala kot kreditodajalec, nedopustne, nemogoče ter posledično nične (prim. 35. člen OZ). Med pravdnima strankama torej dejstvo neobstoja kritnega razmerja zaradi ničnosti kreditne pogodbe ni bilo sporno (prim. prvi odstavek 214. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Ker je pravni učinek priznanja dejstva v tem, da mora sodišče priznano dejstvo vključiti v dejansko podlago sodbe, je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo, da kreditno kritno razmerje obstaja. Posledično pa je napačno zaključilo, da je objektivni pogoj izpodbojnosti iz 1. točke prvega odstavka 271. člena ZFPPIPP izpolnjen. Ker tožeča stranka do asignata iz naslova kreditiranja ni imela nobene terjatve, z izpodbijanimi asignacijami ni prenehalo nobeno njeno premoženjsko upravičenje do družbe S. d.o.o., čista vrednost stečajne mase pa ni bila zmanjšana. Zato tožbeni zahtevek tožeče stranke ni utemeljen.

9Glede na navedeno je pritožba utemeljena. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v I. in II. točki izreka spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo (prva alineja 358. člena ZPP).

10Sprememba sodbe sodišča prve stopnje je narekovala tudi spremembo odločitve o stroških pravdnega postopka (drugi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 154. in 155. členom ZPP). Pritožbeno sodišče je skladno z načelom uspeha toženi stranki priznalo priglašene stroške, upoštevajoč Zakon o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT), in sicer 477,10 EUR nagrade za postopek (tar. št. 3100), 440,40 EUR nagrade za narok (tar. št. 3102), 20,00 EUR pavšala za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev (tar. št. 6002), 74,00 EUR kilometrine na relaciji Krško-Ljubljana-Krško ter 22 % DDV (tar. št. 6007), kar skupaj znaša 1234,03 EUR. Zato je pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje v III. točki izreka spremenilo tako, da je tožeči stranki te stroške naložilo v plačilo. V primeru zamude je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti tudi zakonske zamudne obresti, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

11Ker je tožena stranka s pritožbo uspela, je upravičena tudi do povrnitve stroškov pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 154. členom ZPP), in sicer 587,20 EUR za nagrado za postopek (tar. št. 3210), 22 % DDV in strošek sodne takse v znesku 513,00 EUR, kar znaša skupaj 1229,38 EUR. V primeru zamude je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti tudi zakonske zamudne obresti, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila.