VSL sklep I Cpg 977/2014

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo (pravilno sklepom (1)) zavrglo tožbo z dne 13. 10. 2011 (I. točka izreka). Ob tem je odločilo, da je tožeča stranka dolžna v roku 15 dni plačati toženi stranki 2.038,58 EUR stroškov postopka, v primeru zamude pa tudi zakonske zamudne obresti od zamujenega zneska plačila od prvega dne zamude do plačila (II. točka izreka).

2Proti temu sklepu se je pravočasno pritožila tožeča stranka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe določb Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ter zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da zahtevku tožeče stranke ugodi oziroma podredno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, s stroškovno posledico. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

3Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo predlagala zavrnitev pritožbe kot neutemeljene. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

4Pritožba je utemeljena.

Predmet tožbenega zahtevka

5Tožeča stranka je s predmetno tožbo vtoževala terjatev, ki jo ima njen dolžnik, družba M. d.o.o. - v stečaju, do tožene stranke (dolžnikov dolžnik). Svojo aktivno legitimacijo je med drugim utemeljevala na trditvi, da je bila ta terjatev v izvršilnem postopku Okrajnega sodišča v Velenju In 13/2010, ki ga je vodila tožeča stranka zoper družbo M. d.o.o., prenesena v izterjavo tožeči stranki.

Ključne ugotovitve in razlogi sodišča prve stopnje

6Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila v izvršilnem postopku Okrajnega sodišča v Velenju In 13/2010 s sklepom z dne 26. 4. 2011 (priloga A3-c, B16) na podlagi sklepa o izvršbi z dne 26. 3. 2010 dovoljena izvršba z novim izvršilnim sredstvom, to je z rubežem terjatev, ki jih ima dolžnik M. d.o.o. do svojega dolžnika (tožene stranke), in sicer denarnih terjatev iz naslova nadomestila, ki ga je po prenehanju stavbne pravice dolžan lastnik nepremičnine plačati imetniku stavbne pravice (2), vse do višine upnikove terjatve (3). S sklepom z dne 10. 6. 2011 (priloga A3-a) pa je bila ta terjatev v višini 101.500,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 6. 2009 do dneva plačila prenesena v izterjavo tožeči stranki. Sodišče prve stopnje je ugotovilo še, da je bil nad družbo M. d.o.o. na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Celju z dne 27. 9. 2013 začet stečajni postopek ter da tožeča stranka svoje terjatve, ki jo ima zoper družbo M. d.o.o., v tem stečajnem postopku ni prijavila.

7Na podlagi teh ugotovitev je sodišče prve stopnje presodilo:

- da izvršilni postopek In 13/2010, ki teče z izvršilnim sredstvom „prenos v izterjavo“, še ni končan;

- da je tožeča stranka v izvršilnem postopku In 13/2010 že pridobila ločitveno pravico na terjatvi dolžnika M. d.o.o. do tožene stranke;

- da gre kljub temu v predmetnem postopku še vedno za terjatev tožeče stranke do družbe M. d.o.o. - v stečaju;

- da je ta terjatev zaradi opustitve prijave tožeče stranke v stečajnem postopku nad družbo M. d.o.o. ugasnila;

- da tožeča stranka nima pravnega interesa za vodenje sodnega spora glede objektivno neobstoječe terjatve.

Zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 274. člena ZPP zavrglo.

Razlogi za ugoditev pritožbi

8V obravnavani zadevi je tožeča stranka zaradi poplačila svoje terjatve do družbe M. d.o.o. - v stečaju pravilno zahtevala plačilo terjatve, ki jo ima družba M. d.o.o. do tožene stranke, neposredno od tožene stranke kot dolžnikovega dolžnika. S sklepom o prenosu v izterjavo je tožeča stranka namreč pridobila pravico zahtevati od tožene stranke izplačilo zneska, ki je naveden v sklepu o prenosu, ter storiti vse, kar je potrebno za ohranitev in uveljavitev prenesene terjatve (prim. 120. člen ZIZ). S tem je dobila tudi samostojno procesno upravičenje za vložitev predmetne tožbe (4).

9Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da bi bil izvršilni postopek In 13/2010 končan šele z realizacijo poplačila ter da je bil zato zaradi začetka stečajnega postopka nad dolžnikom M. d.o.o. ex lege prekinjen. Skladno s 132. členom Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) se izvršilni postopek prekine le v primeru, če je upnik v postopku izvršbe pred začetkom stečajnega postopka pridobil ločitveno pravico in če do začetka stečajnega postopka v postopku izvršbe še ni bila opravljena prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice. V obravnavani zadevi pa ne gre za tak primer. Ustaljeno stališče teorije (5) in sodne prakse (6) je, da je izvršilni postopek s predmetom izvršbe na denarno terjatev dolžnika končan s pravnomočnostjo sklepa o prenosu v izterjavo. Ta trenutek je v izvršilnem postopku In 13/2010 nastopil dne 3. 2. 2012 z odločitvijo Višjega sodišča v Celju (priloga A7). Kasneje začeti stečajni postopek nad družbo M. d.o.o. dne 27. 9. 2013 zato na že končani postopek izvršbe nima nikakršnega vpliva. Z drugimi besedami, sklep o prenosu sporne terjatve v izterjavo ter posledično procesna legitimacija tožeče stranke ostaneta v veljavi ne glede na začetek stečajnega postopka nad dolžnikom.

10Če upnik v stečajnem postopku terjatve zoper stečajnega dolžnika ne prijavi pravočasno, njegova terjatev sicer preneha, vendar le v razmerju do stečajnega dolžnika (prim. peti odstavek 296. člena ZFPPIPP). To pomeni, da izpolnitve take terjatve ni mogoče več zahtevati z izplačilom iz stečajne mase (7). Sama obveznost dolžnika M. d.o.o. do tožeče stranke pa zaradi opustitve prijave terjatve ni ugasnila, niti niso ugasnile akcesorne, na obstoj te obveznosti vezane pravice tožeče stranke (8). Kot že navedeno, je pred začetkom stečajnega postopka tožeča stranka v postopku izvršbe pridobila samostojno procesno upravičenje za poplačilo te terjatve neposredno od tožene stranke. Zato opustitev prijave terjatve na procesno aktivno legitimacijo tožeče stranke za izterjavo terjatve od dolžnikovega dolžnika nima nobenega vpliva. Tožeča stranka torej nedvomno izkazuje pravni interes za predmetno tožbo, s katero bo lahko dosegla poplačilo svoje terjatve - ne od njenega (stečajnega) dolžnika, temveč od tožene stranke kot dolžnikovega dolžnika.

11Iz opisanega izhaja, da je sodišče prve stopnje zmotno presodilo, da pravni interes za tožbo ni podan. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi tožeče stranke ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP), v katerem bo moralo sodišče prve stopnje tožbo meritorno obravnavati.

Odločitev o pritožbenih stroških

12Odločitev o pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------

(1) Prim. prvi odstavek 274. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP): „Po predhodnem preizkusu tožbe izda predsednik senata sklep, s katerim se tožba zavrže, če ugotovi, ... da ni podana pravna korist tožeče stranke za vložitev tožbe.“

(2) Prim. drugi odstavek 263. člena Stvarnopravnega zakonika.

(3) Gre za sklep o rubežu terjatve; prim. 107. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

(4) Prim. sklep Višjega sodišča v Ljubljani III Ip 4013/2012 z dne 25. 1. 2013: „S prenosom v izterjavo pridobi upnik le pravico, da namesto dolžnika izterja zarubljeno terjatev, pridobi torej le procesno aktivno legitimacijo.“

(5) M. Radoševič, Izvršba na denarno terjatev dolžnika, Pravna praksa, 2010, št. 13, str. 14; M. Šetinc Tekavc, Sklep o rubežu terjatve in sklep o prenosu terjatve v izterjavo ali namesto plačila - položaj dolžnikovega dolžnika, Pravna praksa, 2013, št. 6, str. 6.

(6) Prim. sklepa Višjega sodišča v Ljubljani I Ip 1652/2011 z dne 19. 8. 2011 in I Ip 1721/2010 z dne 31. 8. 2010.

(7) Prim. načelno pravno mnenje občne seje VS RS z dne 21. 6. 2013.

(8) Prim. prav tam.