VSL sodba I Cp 1358/2014

Pritožba se zavrne in sodba potrdi.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je toženka dolžna tožniku plačati 800,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28.5.2013 dalje do plačila, v roku 15 dni in ji povrniti stroške postopka v višini 126,60 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2Zoper sodbo je toženka vložila pravočasno pritožbo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, s stroškovno posledico. Navaja, da ji tožba ni bila nikoli vročena, s čimer ji je bila kršena pravica do izjave stranke v postopku. Ni jasno, kateri osebi, ki bi bila zaposlena pri njej, se je vročalo pisanje, osebam pooblaščenim za zastopanje prav gotovo ne. S tem pa je bila kršena določba 133. člena ZPP. Zaradi nepravilnega vročanja, toženka tudi ni bila seznanjena s procesnim pravilom iz 453.a člena ZPP. Sodba ne vsebuje dejstev, iz katerih bi izhajalo, katera pravila materialnega prava so bila odločilna, da je sodišče prve stopnje tožbenemu zahtevku ugodilo in pri tem ni štelo, da gre za zahtevek, ki bi nasprotoval ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom. Odločitve sodišča prve stopnje tako sploh ni mogoče preizkusiti.

3Pritožba ni utemeljena.

4Da je toženka tožbo s prilogami in vsemi potrebnimi opozorili prejela, izhaja iz povratnice pri list. št. 13 spisa. Vročitev je bila opravljena 9.12.2010, na sedežu toženke, D. 106, l.. Povratnica je javna listina, ki izkazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa (prvi odstavek 224. člena ZPP). Dovoljeno je dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena, ali da je sama listina nepravilno sestavljena (četrti odstavek 224. člena ZPP). Toženka je tako imela možnost dokazovati, da je bila vročitev nepravilno opravljena, da na primer tega dne na sedežu firme ni bilo osebe, ki bi se ji lahko pisanje vročilo (133. člen ZPP). Tega pa ni niti poskusila.

5Šteti torej je, da je bila toženki tožba pravilno vročena, na tožbo ni odgovorila, zato se šteje, da je pripoznala tožbeni zahtevek. Na to posledico je bila ob vročitvi tožbe tudi opozorjena (453. a člen ZPP). Sodišče je tako pravilno brez nadaljnjega obravnavanja izdalo sodbo, s katero je zahtevku ugodilo in pri tem utemeljeno tudi zaključilo, da so zato podani pogoji iz 316. člena ZPP, saj v konkretni zadevi ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati (tretji odstavek 3. člena ZPP). Jasno je, da zahtevek na vračilo danega v posledici odstopa od pogodbe, ni zahtevek, ki bi nasprotoval prisilnim predopisom ali moralnim pravilom, ne da bi bilo treba sodišču to posebej obrazlagati.

6Zakon zaradi pasivnosti tožene stranke postavlja neizpodbojno domnevo o pripoznavi tožbenega zahtevka in sodišče brez nadaljnjega obravnavanja izda sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku, pri čemer mu pred izdajo sodbe ni treba preverjati, ali iz zatrjevanih dejstev izhaja utemeljenost zahtevka, in torej, razen v okviru preizkusa po tretjem odstavku 3. člena ZPP, ne uporabi materialnega prava. Tudi v tem obsegu so pritožbene navedbe neutemeljene.

7Glede na povedano je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo potrdilo (353. člen ZPP v zvezi s 442. členom ZPP).