UPRS sklep III U 327/2013

I. Tožba se zavrže.
II. Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrže.
III. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka

Tožeča stranka je vložila tožbo, s katero izpodbija sklep volilne komisije z dne 11. 10. 2013 in sklep pritožbene komisije z dne 14. 10. 2013 ter zahteva odpravo volilnega razglasa in razveljavitev rednih volitev članov Študentskega zbora ŠOUP z dne 21. 10. 2013, ter opravo novih volitev članov Študentskega zbora ŠOUP v roku dveh mesecev od prejema sodbe.

Iz obrazložitve tožbe izhaja, da je tožeča stranka dne 10. 10. 2013 ob 15.30 v sprejemni pisarni Študentske organizacije Univerze na Primorskem oddala kandidaturo na predpisanem obrazcu v zapečateni pisemski ovojnici s pripisom „študentske redne volitve 2013 – ne odpiraj“, na hrbtni strani pa navedla svoje polno ime in naslov. Ob tem opozarja, da rok določen za oddajo kandidatur v Razpisu rednih volitev članov Študentskega zbora ŠOUP ni skladen z rokom določenim v Volilnem pravilniku za volitve študentskih poslancev v študentski zbor Študentske organizacije Univerze na Primorskem. V nadaljevanju navaja, da je dne 11. 10. 2013 ugotovila, da je ni na volilnem razglasu za redne volitve v Študentski zbor ŠOUP 18. in 21. oktobra 2013. Zato je dne 12. 10. 2013 poslala elektronsko pošto toženi stranki v kateri je prosila za pisno obrazložitev razlogov zaradi katerih je ni na volilnem razglasu. Dne 14. 10. 2013 je prejela odgovor iz katerega izhaja, da je bila njena kandidatura zavrnjena zaradi nezapečatene ovojnice. Ker meni, da je postopek volilne in pritožbene komisije nezakonit predlaga, da sodišče oba upravna akta odpravi, saj ji v skladu s 8. členom Pravilnika, ki določa, da ima volilno pravico vsak študent Univerze na Primorskem, pripada pravica voliti in biti voljen. Poleg tega opozarja, da ni prejela niti sklepa volilne komisije z dne 11. 10. 2013, niti sklepa pritožbene komisije z dne 14. 10. 2013. Zaradi vsega navedenega sodišču predlaga, da oba sklepa in volilni razglas z dne 11. 10. 2013 odpravi, da se redne volitve članov Študentskega zbora ŠOUP z dne 21. 10. 2013 razveljavijo in da se toženi stranki naloži opravo novih rednih volitev članov Študentskega zbora ŠOUP v roku dveh mesecev od prejema odločitve sodišča ter naloži plačilo stroškov tega postopka toženi stranki.

Hkrati s tožbo je podala tudi zahtevo za izdajo začasne odredbe s katero naj sodišče do pravnomočnega zaključka upravnega spora v tej zadevi, izvedbo rednih volitev članov Študentskega zbora ŠOUP, ki so razpisane za dne 21. 10. 2013, zadrži. V obrazložitvi zahteve navaja, da gre za sistematično kršenje pasivne volilne pravice večjemu številu kandidatov in, da so zato celotne razpisane volitve nezakonite, zato bi jih bilo nujno z začasno odredbo preložiti ter ponoviti nezakonit postopek evidentiranja kandidatur. Končni rezultat zavrnitve vseh 9 kandidatov ter njene kandidature pa je ta, da je bilo na kandidacijsko listo z volilnim razglasom Študentske volilne komisije ŠOUP z dne 11. 10. 2013 uvrščeno točno toliko kandidatov kolikor je razpisanih mest za študentske predstavnike po posameznih enotah.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo in zahtevo za izdajo začasne odredbe predlaga, da sodišče tako tožbo kot predlog za izdajo začasne odredbe zavrže. Navaja, da akti, ki jih tožeča stranka izpodbija s tožbo niso upravni akti oziroma niso akti, ki se lahko izpodbijajo s tožbo v upravnem sporu. Akti, ki jih tožeča stranka izpodbija v tem upravnem sporu namreč niso akti v smislu 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), saj niso izdani v okviru izvrševanja upravne funkcije in se z njimi ne odloča o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih s področja zadev, ki so dane toženi stranki z javnim pooblastilom po Zakonu o skupnosti študentov. Ob upoštevanju povedanega, bi bilo v zvezi z navedenimi akti pristojno Upravno sodišče le, če bi bi bilo z njimi poseženo v ustavne pravice posameznika, pa ne bi bilo zagotovljeno drugo sodno varstvo. Tožeča stranka pa v tožbi izrecno ne uveljavlja nikakršne kršitve ustavnih pravic. Iz vsebine tožbe je sicer možno razbrati, da uveljavlja kršitev pasivne volilne pravice, ker ji je bilo onemogočeno kandidiranje. V nadaljevanju pa še navaja, da v konkretnem primeru ni možno uveljavljati kršitve ustavno zagotovljene volilne pravice, saj je z navedeno ustavno pravico varovana le aktivna in pasivna volilna pravica v Državni zbor ter varstvo splošnih volitev (predsednik države), kar pa volitve v organe študentske organizacije niso.

V zvezi s konkretnimi očitki pa še navaja, da navedbe tožeče stranke v tožbi, da je bil rok za prijavo kandidatur v nasprotju s Pravilnikom, niso upoštevne, saj ji glede na to, da je v roku vložila kandidaturo, ni bila kršena pravica vložiti kandidaturo. Navaja še, da je bila tožeča stranka z elektronsko pošto seznanjena z razlogom za zavrnitev njene kandidature, čeprav res ne z izdajo sklepa, kljub temu bi morala najprej vložiti pritožbo na pritožbeno volilno komisijo (česar ni storila) in šele po odločitvi pritožbene volilne komisije bi nastopili pogoji v skladu z ZUS-1. Zato je v tem delu tožbo tožeče stranke za zavreči, kot preuranjeno.

V zvezi z zahtevo za izdajo začasne odredbe pa navaja, da tožeča stranka podaja navedbe v zvezi z nekaterimi drugimi kandidati, ne podaja pa razlogov v zvezi s svojo kandidaturo, kar je nedopustno in pravno nerelevantno za ta postopek, saj je stranka v tem postopku le tožeča stranka, ki uveljavlja svoje pravice.

K točki I. izreka sklepa:

Tožbo je bilo treba zavreči iz naslednjih razlogov:

Sodišče ugotavlja, da volilnega razglasa Študentske volilne komisije ŠOUP z dne 11. 10. 2013 izvedbo rednih volitev članov Študentskega zbora ŠOUP z dne 21. 10. 2013 in posledično oprave novih volitev članov Študentskega zbora ŠOUP ni mogoče šteti kot upravne akte oziroma akte, ki se lahko izpodbijajo v upravnem sporu. V 2. členu ZUS-1 je določeno, da v upravnem sporu odloča sodišče o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnice oziroma tožnika. O zakonitosti drugih aktov pa odloča sodišče v upravnem sporu samo, če tako določa zakon. Upravni akt po ZUS-1 je upravna odločba in drug javno pravni enostranski oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne pravice, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta.

V 2. členu Zakona o skupnosti študentov (v nadaljevanju ZSkuS), se v Študentsko organizacijo Slovenije združujejo študentje zaradi urejanja vprašanj skupnega pomena in uresničevanja skupnih interesov, solidarnega zadovoljevanja skupnih potreb ter opravljanja zadev iz državne pristojnosti, ki so dane Študentski organizaciji Slovenije z javnim pooblastilom. V drugem in tretjem odstavku 3. člena pa je določeno, da je Študentska organizacija Slovenije pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih določata zakon in njen temeljni akt. Organizacijske enote povezovanja v Študentski organizaciji Slovenije so študentske organizacije visokošolskih zavodov, študentske organizacije lokalnih skupnosti in interesne oblike povezovanja študentov. Zato akti tožene stranke, za katere nadzor so po določbah Študentske ustave pristojni organi Študentske organizacije Slovenije, kot je Skupščina študentske organizacije Slovenije, (18 člen), nadzorna komisija Študentske organizacije Slovenije (37. člen) in razsodišče Študentske organizacije Slovenije (45. člen) in se z njim ne odloča o pravicah, obveznostih oziroma pravnih koristih s področja zadev, ki so dane študentski organizaciji univerze z javnim pooblastilom (5., 6., 7. in 8. člen ZSkuS) niso dokončni posamični akt po 2. členu Zakona o upravnem sporu. Zato bi bilo za presojo navedenih aktov lahko pristojno Upravno sodišče le ob izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka 4. člena ZUS-1, torej če bi bilo s takim aktom poseženo v ustavne pravice posameznika, pa ne bi bilo zagotovljeno drugo sodno varstvo. Tožeča stranka v tožbi sicer navaja, da naj bi bilo (z akti navedenimi v tožbi) poseženo v njeno pasivno volilno pravico. Po določbi 43. člena Ustave Republike Slovenije pa ni varovana vsaka volilna pravica, ampak je varovana le volilna pravica (tako aktivna kot pasivna) v predstavniški organ države (Državni zbor), varstvo pa se razteza tudi na tiste državne organe za katere Ustava RS zapoveduje splošne volitve (predsednik države). Ker varstvo po 43. členu Ustave RS ne zajema volilne pravice v organe Študentske organizacije Univerze pogoj iz prvega odstavka 4. člena ZUS-1, ni izpolnjen. Pa tudi sicer sodišče ugotavlja, da tožeča stranka ni postavila tožbenega zahtevka skladno s tretjim odstavkom 30. člena ZUS-1.

Glede na povedano tudi sklepa, ki ju tožeča stranka izpodbija z tožbo ne moreta biti presojana v upravnem sporu, saj tudi zanju velja, da varstvo volilne pravice po 43. členu Ustave RS, ne zajema volilne pravice v organe Študentske organizacije Univerze. Ob tem sodišče še ugotavlja, da bi bilo treba tudi sicer tožbo zoper odločitev (sklep) Študentske volilne komisije ŠOUP z dne 11. 10. 2013, ki je zavrnila kandidaturo tožeče stranke, zavreči kot preuranjeno, saj bi morala tožeča stranka, ko je izvedela za zavrnitev in razlog zavrnitve njene kandidature, vložiti ugovor v skladu z prvim odstavkom 79. člena Volilnega pravilnika za volitve Študentske organizacije v Študentski zbor Študentske organizacije Univerze na Primorskem, ki določa, da ima, zaradi nepravilnosti v postopku kandidiranja, vsak kandidat pravico vložiti ugovor pri študentski pritožbeni komisiji. Ugovor se lahko vloži v roku 24 ur od volilnega razglasa. Pritožba se mora proti potrdilu vložiti osebno na sedežu Študentske organizacije Univerze na Primorskem pri pooblaščeni osebi. Tega pa tožeča stranka očitno ni storila, saj to ne izhaja niti iz tožbe, niti njej priloženih listin, kakor tudi ne iz upravnih spisov tožene stranke.

Ob vsem navedenem je bilo treba tožbo tožeče stranke zavreči v skladu s 3. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1, saj akti, ki se izpodbijajo s tožbo niso upravni akti oziroma akti, ki se lahko izpodbijajo v upravnem sporu, oziroma je bila tožba zoper sklep Študentske volilne komisije z dne 11. 10. 2013 vložena prezgodaj, saj tožeča stranka ni vložila pritožbe zoper sklep, za vsebino katerega je izvedela z obvestilom, ki ga je prejela po elektronski pošti.

K točki II. izreka:

Sodišče je moralo zahtevo za izdajo začasne odredbe zavreči, saj je vložena tožba v upravnem sporu procesna predpostavka za meritorno odločanje sodišča o zahtevi za izdajo začasne odredbe (32. oz. 66. člena ZUS-1). Sodišče v točki I. izreka tega sklepa, tožbo tožeče stranke zavrglo.

K točki III. izreka:

Ker je sodišče tožbo tožeče stranke zavrglo, trpi v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1, vsaka stranka svoje stroške postopka.