3. člen ZSkuS
V Študentski organizaciji Slovenije se pravice pridobijo ali prenehajo s pridobitvijo ali izgubo statusa študenta na visokošolskem zavodu v Republiki Sloveniji v skladu z zakonom. Pravice v Študentski organizaciji Slovenije pridobijo tudi državljani Republike Slovenije, ki imajo status študenta na tujih visokošolskih zavodih. Študentska organizacija Slovenije je pravna oseba javnega prava s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih določata ta zakon in njen temeljni akt. Študentska organizacija Slovenije je avtonomna pri izvajanju pooblastil in dejavnosti v skladu z določbami tega zakona. Organizacijske oblike povezovanja v Študentski organizaciji Slovenije so študentske organizacije visokošolskih zavodov, študentske organizacije višjih strokovnih šol, študentske organizacije lokalnih skupnosti in interesne oblike povezovanja študentov, ki za pridobitev statusa organizacijske oblike Študentske organizacije Slovenije izpolnjujejo pogoje, določene v tem zakonu in aktih Študentske organizacije Slovenije. Študentsko organizacijo visokošolskega zavoda sestavljajo vsi študentje posameznega visokošolskega zavoda. Študentsko organizacijo višje strokovne šole sestavljajo vsi študentje posamezne višje strokovne šole. Določbe zakonov, ki se uporabljajo za študentsko organizacijo visokošolskega zavoda, se uporabljajo tudi za študentske organizacije višjih strokovnih šol. V študentsko organizacijo lokalne skupnosti se združujejo študentje s stalnim bivališčem v lokalni skupnosti, ki izkažejo interes, v skladu s temeljnim aktom Študentske organizacije Slovenije. Študentska organizacija univerze, samostojnega visokošolskega zavoda oziroma višje strokovne šole je pravna oseba javnega prava s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih določajo zakon in temeljni akt Študentske organizacije Slovenije. Študentske organizacije drugih visokošolskih zavodov so pravne osebe javnega prava s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih določajo zakon in temeljni akt Študentske organizacije Slovenije. Izraz pravna oseba javnega prava iz tega člena se nanaša izključno na poslovanje in nadzor nad delovanjem študentskih organizacij, kot jih določa ta zakon. Člani organov vodenja in nadzora Študentske organizacije Slovenije in njenih organizacijskih oblik ter pravnih oseb, v katerih imajo Študentska organizacija Slovenije ali njene organizacijske oblike prevladujoč vpliv, ne smejo biti osebe, ki so bile pravnomočno obsojene na zaporno kazen v trajanju več kot šest mesecev. Za Študentsko organizacijo Slovenije in njene organizacijske oblike ter pravne osebe, v katerih imajo Študentska organizacija Slovenije ali njene organizacijske oblike prevladujoč vpliv, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, kot velja za druge osebe javnega prava. Za člane organov vodenja in nadzora Študentske organizacije Slovenije in njenih organizacijskih oblik ter pravnih oseb, v katerih imajo Študentska organizacija Slovenije ali njene organizacijske oblike prevladujoč vpliv, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije, glede omejitve poslovanja, začasne prepovedi poslovanja po prenehanju funkcije, nasprotja interesov, daril, lobiranja in nadzora nad premoženjskim stanjem ter protikorupcijske klavzule. V temeljnem aktu Študentske organizacije Slovenije se za namene izvajanja določb prejšnjega odstavka določi funkcije in zaposlitve v organizaciji, ki štejejo za člane organov vodenja in nadzora.
- UPRS Sodba II U 315/2020-17Upravno sodišče RS · 2024
Ker prijavitelj ne izpolnjuje pogoja javnega razpisa, tj. ne odgovarja definiciji nevladne organizacije, je bila njegova prijava pravilno zavrnjena. Študentska organizacija, ki je organizacijska oblika študentske organizacije Slovenije, je pravna oseba javnega prava, torej ne nevladna organizacija, ki mora izpolnjevati tudi pogoj, da je pravna oseba zasebnega prava s sedežem v RS. V primeru javnih razpisov gre za posebno vrsto skrajšanega ugotovitvenega postopka, na strani tožene stranke pa je, da oceni prejete vloge ter svojo odločitev obrazloži tako, da jo je mogoče preizkusiti. Z vsebino mnenja o razlagi glede izpolnjevanja enega od pogojev razpisa tožena stranka ni bila dolžna tožeče stranke seznaniti pred izdajo izpodbijane odločbe v smislu določbe 9. člena ZUP.
- UPRS Sodba II U 170/2021-18Upravno sodišče RS · 2023
Vloga tožnice na javnem razpisu je bila pravilno zavržena, ker tožnica po določbah javnega razpisa ne predstavlja upravičenega prijavitelja, ker je pravna oseba javnega prava. Za upravičenega prijavitelja se namreč po izrecni določbi javnega razpisa štejejo nevladne organizacije, kar pa tožnica ni.
- VSRS Sklep I Up 74/2019Vrhovno sodišče RS · 2019
Odločanje o priznanju oziroma ugotovitvi statusa organizacijske oblike ŠOS ni upravna zadeva, saj pri tem ne gre za odločanje o pravici s področja upravnega prava in tudi ne za javnopravno zadevo v smislu 4. člena ZUP oziroma za javnopravni spor po tretjem odstavku 7. člena ZUS-1, zato pritožnica ne more uveljavljati molka organa in na tej podlagi zahtevati odločitve v sporu polne jurisdikcije in tudi ne izdaje akta.
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
7 odločb navaja ta člen · zadnja 25. 1. 2024Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS Sodba II U 315/2020-17Upravno sodišče RS · 25. 1. 2024
Ker prijavitelj ne izpolnjuje pogoja javnega razpisa, tj. ne odgovarja definiciji nevladne organizacije, je bila njegova prijava pravilno zavrnjena. Študentska organizacija, ki je organizacijska oblika študentske organizacije Slovenije, je pravna oseba javnega prava, torej ne nevladna organizacija, ki mora izpolnjevati tudi pogoj, da je pravna oseba zasebnega prava s sedežem v RS. V primeru javnih razpisov gre za posebno vrsto skrajšanega ugotovitvenega postopka, na strani tožene stranke pa je, da oceni prejete vloge ter svojo odločitev obrazloži tako, da jo je mogoče preizkusiti. Z vsebino mnenja o razlagi glede izpolnjevanja enega od pogojev razpisa tožena stranka ni bila dolžna tožeče stranke seznaniti pred izdajo izpodbijane odločbe v smislu določbe 9. člena ZUP.
- UPRS Sodba II U 170/2021-18Upravno sodišče RS · 27. 11. 2023
Vloga tožnice na javnem razpisu je bila pravilno zavržena, ker tožnica po določbah javnega razpisa ne predstavlja upravičenega prijavitelja, ker je pravna oseba javnega prava. Za upravičenega prijavitelja se namreč po izrecni določbi javnega razpisa štejejo nevladne organizacije, kar pa tožnica ni.
- VSRS Sklep I Up 74/2019Vrhovno sodišče RS · 13. 11. 2019
Odločanje o priznanju oziroma ugotovitvi statusa organizacijske oblike ŠOS ni upravna zadeva, saj pri tem ne gre za odločanje o pravici s področja upravnega prava in tudi ne za javnopravno zadevo v smislu 4. člena ZUP oziroma za javnopravni spor po tretjem odstavku 7. člena ZUS-1, zato pritožnica ne more uveljavljati molka organa in na tej podlagi zahtevati odločitve v sporu polne jurisdikcije in tudi ne izdaje akta.
- UPRS sklep III U 327/2013Upravno sodišče RS · 21. 10. 2013besedilo 1994–2019
Volilnega razglasa Študentske volilne komisije za izvedbo rednih volitev članov Študentskega zbora in posledično oprave novih volitev članov Študentskega zbora ni mogoče šteti kot upravna akta oziroma akta, ki se lahko izpodbijata v upravnem sporu.
- VSRS Sodba X Ips 318/2010Vrhovno sodišče RS · 6. 7. 2011besedilo 1994–2019
Študentska organizacija univerze spada med druge osebe javnega prava v smislu prvega odstavka 1. člena ZDIJZ in je zato zavezanka za posredovanje informacij javnega značaja.
- UPRS sodba III U 523/2010Upravno sodišče RS · 23. 5. 2011besedilo 1994–2019
Študentska organizacija Slovenije in njene organizacijske oblike so osebe javnega prava, zato so zavezanke za posredovanje informacij javnega značaja.
- UPRS sodba I U 1722/2010Upravno sodišče RS · 18. 5. 2011besedilo 1994–2019
Tožeča stranka je nosilec javnega pooblastila, čim pa je nosilec javnega pooblastila, pa je po 1. odstavku 1. člena ZDIJZ že samo zaradi tega zavezanec po ZDIJZ. Ne glede na to pa je tožeča stranka zavezanec po ZDIJZ tudi zaradi tega, ker je pravna oseba javnega prava.