VSL sklep I Cpg 1635/2013

I. Pritožbama se ugodi, sodba in sklep sodišča prve stopnje se razveljavita v razmerju do drugotožene stranke in se v tem obsegu vrneta sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

II. Stroški pritožbenega postopka so nadaljnji pravdni stroški.

1Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 5. maja 2013 pravdni postopek nadaljevalo tudi s pravnim naslednikom tožene stranke, družbo M.. Pri tem se je oprlo na določbo 623. člena ZGD.

2Proti temu sklepu vlaga pritožbo drugotožena stranka. Sodišče je odločilo, da avtomatično pravdo prevzame univerzalni pravni naslednik. Pri tem spregleda, da določba 263. člena ZGD določa, da velja pravno nasledstvo samo glede premoženja, ki je z delilnim načrtom preneseno na prevzemno družbo in sodišče bi moralo ugotoviti, ali je to tudi v zvezi z vtoževano terjatvijo.

3Sodišče prve stopnje je s sodbo naložilo toženima strankama, da solidarno dolgujeta 4.176,00 EUR s pripadki.

4Proti tej sodbi vlaga pritožbo le drugotožena stranka iz enakih razlogov kot proti sklepu. Pravno nasledstvo velja le glede premoženja in terjatve, ki so z delilnim načrtom prenesene na prevzemno družbo.

5Tožeča stranka je odgovorila na obe pritožbi. Meni, da bi sodišče moralo upoštevati peti odstavek 635. člena ZGD v zvezi z določbo 636. člena. Iz tega člena izhaja, da gre za solidarne dolžnike. Meni, da iz določbe varstvo upnikov izhaja, da za vse obveznosti družbe, ki so nastale do vpisa delitve v register, poleg družbe, ki je v delitvenem načrtu dobila obveznost kot solidarni dolžnik nastopa tudi druga udeležena pri delitvi.

6Pritožbi sta utemeljeni.

7Sodišče prve stopnje je na naroku 21.3.2013 izvedelo od tožeče stranke, da je tožena stranka del premoženja izločila in prenesla na prevzemnico M. d.o.o.. Tožeča stranka je razširila tožbo tudi na to družbo in se sklicevala na pravno nasledstvo. Predlagala je sodišču, da tej družbi pošlje dopis. Tožena stranka pa je vztrajala, da mora M. d.o.o. soglašati in naj ji bo vročena tudi tožba.

8V spisu je dopis sodišča, ki je pozvalo sedaj drugotoženo stranko, da se izjavi, ali vstopa v pravdo na strani tožene stranke. Dopis ima tudi naslov „obvestilo o pravdi“, listovna številka 45. Nato je drugotožena stranka odgovorila 3.4.2013, da v pravdo ne vstopa.

9Sodišče prve stopnje je s sklepom 8.5.2013 sklenilo, da se postopek nadaljuje tudi proti drugotoženi stranki kot univerzalni pravni naslednici po šestem odstavku 623. člena ZGD. Zapisalo je, da iz izpisa iz poslovnega registra ugotavlja, da je del premoženja toženih strank prevzela družba M. d.o.o. in je sedaj pravni naslednik tožene stranke. Pred pravnomočnostjo tega sklepa je sodišče prve stopnje opravilo narok (14.5.2013), prebralo listine v spisu in zadevo zaključilo. Toženi stranki se nista udeležili naroka. V spisu je povratnica M. d.o.o. z dne 13.5.2013, to je en dan pred glavno obravnavo.

10V izpodbijani sodbi pa sodišče prve stopnje zapiše, da je pasivna legitimacija drugotožene stranke na podlagi šestega odstavka 623. člena Zakona o gospodarskih družbah in da vstopa v vsa pravna razmerja v zvezi s tem premoženjem. V točki 4 zapiše, da iz izpiskov iz poslovnega registra sodišče ugotavlja, da je del premoženja tožene stranke prevzela drugotožena stranka in je zato glede tega premoženja naslednica.

11V pritožbi pa drugotožena stranka trdi, da ni univerzalna pravna naslednica, ker ni bilo ugotovljeno, katero premoženje je bilo preneseno na pritožnico in koliko je vtoževana terjatev povezana s tem premoženjem, da bi šlo za pravno nasledstvo. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da v izpodbijani sodbi te ugotovitve ni. Sodišče prve stopnje pa se opre na šesti odstavek 623. člena ZGD, ki pravi, da z delitvijo preide na novo ali prevzemno družbo del premoženja prenosne družbe, določen z delitvenim načrtom ter pravice in obveznosti prenosne družbe v zvezi s tem premoženjem. Nova ali prevzemna družba kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s tem premoženjem, katerih subjekt je bila prenosna družba. Za te obveznosti je po določbi 636. člena obveznost obeh družb solidarna. Vendar tudi takšne obveznosti so omejena le na tiste, ki ji je v delilnem načrtu dodeljena obveznost.

12Sodišče prve stopnje ni počakalo, da bi sklep o univerzalnem pravnem nasledstvu postal pravnomočen in ni dalo drugotoženi stranki možnosti, da se pred sodbo brani z navedbami, ki jih sedaj navaja v obeh pritožbah. Drugotožena stranka je bila le pozvana, da sporoči, ali v pravdo vstopa in sporočila je, da ne vstopa. Sedaj bo moralo sodišče na podlagi 623. člena in 636. člena ZGD ugotoviti, ali je vtoževana obveznost v zvezi s prenesenim premoženjem drugotožene stranke. Tako pa drugotožena stranka do prejema sklepa oziroma sodbe ni imela možnosti, da navaja pravnorelevantna dejstva. Zaradi zmotnega materialnopravnega izhodišča, je tako ostalo dejansko stanje neugotovljeno. Iz predloženih listin v spisu ni moč razbrati, da gre za delilni načrt po 636. členu ZGD. Zato naj sodišče v nadaljevanju postopka najprej odloči, ali je sklep o univerzalnem pravnem nasledstvu pravilen. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo navaja, da je šlo za primer iz delitvenega načrta in da je pritožnici legitimirana. Delilni načrt ima lahko drugotožena stranka. Ker drugotožena stranka sedaj pozna materialnopravno izhodišče za predlog tožeče stranke, da je tožena stranka kot univerzalni pravni naslednik prvotožene stranke, naj jo sodišče v mejah 285. člena ZPP pozove, da za svojo trditev ponudi dokaz, to je delilni načrt. Pritožnica sedaj tudi ve, da je lahko stranka in če se bo izkazalo, da je prevzela premoženje, na katerega se nanaša tudi vtoževana terjatev, mora pravočasno navajati vse, kar meni, da je pravno pomembno in zato predlagati dokaze. Sicer bo sodišče prve stopnje zahtevku ponovno ugodilo.

13Stroški temeljijo na določbi 165. člena ZPP.