VSL sodba I Cpg 459/2013

I. Pritožba se zavrne in se v I. in III. točki izreka potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pritožnik sam nosi svoje pritožbene stroške.

1Z uvodoma citirano sodbo je sodišče prve stopnje vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 42459/2011 z dne 8. 4. 2011 v 1. in 3. odstavku izreka tako, da je toženec dolžan plačati tožniku znesek 12.695,45 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih zneskov glavnic za čas od zapadlosti do plačila ter izvršilne stroške v znesku 54,35 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka); v preostalem zahtevanem znesku je tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka); tožencu je naložilo v plačilo še 1.635,27 EUR pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

2Zoper sodbo se je v delu, v katerem ni uspel, pritožil toženec in predlagal, da višje sodišče ugodi pritožbi, izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3Tožnik ni vložil odgovora na pritožbo.

4Pritožba ni utemeljena.

5Pritožnik ne izpodbija dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje o tem, da ni poravnal obveznosti do tožnika, ki so mu nastale kot podjetniku v zvezi s podjetjem pred vpisom prenosa podjetja v sodni register. Nasprotuje pa razlogom, s katerimi je sodišče prve stopnje utemeljilo odločitev, da ne glede na potrjeno prisilno poravnavo med družbo in upniki, odgovarja (bivši) podjetnik tožniku za celotno obveznost z vsem svojim premoženjem. Mnenje pritožnika, da postopek prisilne poravnave nad družbo učinkuje tudi na obveznosti, ki so sicer nastale pri podjetniku, je pravilno v razmerju med upnikom in družbo. Ni pa se zaradi prenosa podjetja na družbo kakorkoli spremenila odgovornost podjetnika v razmerju med njim in upnikom, saj mu je do prenosa podjetja na novo kapitalsko družbo odgovarjal za izpolnitev obveznosti, ki je predmet te pravde, z vsem svojim premoženjem (7. člen ZGD-1). Upniku je tak položaj v razmerju do podjetnika zagotovljen tudi po njegovem izbrisu iz Poslovnega registra. Da poleg družbe, na katero je prenesel podjetje, podjetnik za obveznosti, ki so nastale pred prenosom podjetja, odgovarja z vsem svojim premoženjem, izhaja iz določbe 672. člena ZGD-1. Drugačna razlaga določbe 672. člena ZGD-1, ki naj bi zaradi besedila: „če družba ne izpolni obveznosti“ potrjevala stališče toženca, da se je njegova obveznost do upnika zaradi potrjene prisilne poravnave nad družbo spremenila v obveznost, da tudi sam, če tega ne bo storila družba, plača obveznost družbe do upnika pod pogoji prisilne poravnave (za 50% zmanjšano obveznost z odloženim rokom plačila), ni utemeljena. Njegova odgovornost za plačilo obveznosti tožniku, ki so mu nastale v zvezi s podjetjem (s.p.), se v razmerju do tožnika ni v ničemer spremenila. Sicer pa sam pritožnik poudarja, da je namen določbe 672. člena ZGD-1, da se upnikov položaj z vidika obsega premoženja, s katerim mu dolžnik odgovarja, ne spremeni. Nepomembne pa so predpostavke pritožnika, kaj bi se zgodilo, če bi bil postopek prisilne poravnave uveden že zoper podjetnika, ker v konkretnem primeru ni izkazano, da je bila potrjena prisilna poravnava nad podjetnikom pač pa nad družbo, na katero je podjetnik prenesel premoženje. Družba za vse svoje obveznosti odgovarja pod pogoji prisilne poravnave, (bivši) podjetnik pa za svoje obveznosti v celoti z vsem svojim premoženjem. Zato je k plačilu dela terjatve, v višini ki še ni prenehala, sodišče prve stopnje materialno pravno pravilno obsodilo toženca.

6S tem pa se izkaže, da pritožnik neutemeljeno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Sodba vsebuje jasne in prepričljive razloge o odločilnih dejstvih, pritožbeno sodišče pa tudi ni zasledilo nobenih bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP). Zato je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

7Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, ni upravičen do povrnitve priglašenih pritožbenih stroškov (1. odstavek 165. člena v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP).