VSL sklep II Cp 1238/2014

Pritožbi se delno ugodi ter se znesek sodne takse, ki ga je v točki III. izreka določilo za drugega tožnika sodišče prve stopnje, zniža na 707,00 EUR. V preostalem delu se pritožba zavrne in sklep v nespremenjenem delu potrdi.

1Sodišče prve stopnje odločalo o predlogu tožnikov za oprostitev plačila sodnih taks. Predlog za popolno oprostitev plačila sodnih taks vseh treh tožnikov je sodišče zavrnilo. Glede prvega tožnika in tretje tožnice je ugodilo podrednemu predlogu za odložitev plačila sodnih taks do izdaje sodne odločbe. Glede drugega tožnika pa je tudi tak predlog zavrnilo in odločilo, da je drugi tožnik dolžan plačati sodno takso za postopek pred sodiščem prve stopnje v znesku 2.121,00 EUR po plačilnem nalogu, ki bo izdan po pravnomočnosti tega sklepa.

2Proti sklepu vlagajo pritožbo tožniki. Menijo, da jim sodnih taks ni treba plačati, ker je treba uporabiti določbo prvega odstavka 71. člena ZDen, ki določa, da stranke v postopku denacionalizacije po tem zakonu ne plačujejo sodnih taks. V drugem delu pritožbe pa tožniki trdijo, da bi se morala, ker gre za enotne sospornike, odločitev, da prvi tožnik in tretja tožnica vse do sodbe nista dolžna plačati sodnih taks (jima je ta obveznost odložena) raztezati tudi na drugega tožnika. V nasprotnem primeru bo moral drugi tožnik sedaj plačati sodno takso tudi za ostala dva tožnika.

3Pritožba je delno utemeljena.

4Razlaga določbe prvega 71. člena ZDen, kot jo ponujajo pritožniki, je napačna. Ta določba se nanaša zgolj na postopek denacionalizacije. Postopek za plačilo odškodnine zaradi neuporabe, katerega pravna podlaga je podana v 72. členu ZDen, ne predstavlja denacionalizacijskega razmerja, marveč posebno odškodninsko razmerje. Takšen je tudi naslov 6. poglavja ZDen. Na tovrstne postopke se zato določba prvega odstavka 71. člena ZDen ne nanaša. Za kaj takšnega tudi ni prepričljivega argumenta. Nobenega razloga namreč ni, da bi se v postopku za plačilo odškodnine, ki je po svojem bistvu uporabnina, takse ne plačevale, v vseh ostalih postopkih, kjer tožeča stranka uveljavlja plačilo uporabnine, pa bi stranko, nasprotno, doletela obveznost plačila sodne takse.

5Prav tako je neutemeljen pritožbeni očitek, da bi se morala odločitev o odlogu plačila sodne takse za prvega tožnika in tretje tožnico raztezati tudi na drugega tožnika. Pri odločitvi sodišča o olajšanju taksnega bremena posameznih tožnikov namreč ne gre za dejanje enotnega sospornika, ki bi se raztezalo tudi na položaj drugega enotnega sospornika.

6Res pa je, da je z odločitvijo sodišča, da prvemu tožniku in tretji tožnici odloži obveznost plačila sodnih taks, drugemu tožniku pa ne in da je hkrati drugi tožnik celotno sodno takso dolžan sedaj tudi plačati, položaj drugega tožnika otežen. Otežen je na ta način, da je sedaj on tisti, ki je dolžan v celoti plačati sodno takso in to ne zgolj kot solidarni zavezanec, marveč kot izključni zavezanec. Odlog plačila sodne takse za prvo tožnico in tretje tožnico ima lahko sploh kakšen smisel le v primeru, če drugo tožnik tistega, kar je plačal, do izdaje končne odločbe ne more zahtevati v ustreznem deležu od sotožnikov. Očitno torej je, da se razlaga sodišča prve stopnje v takšnem procesnem položaju ne izide. Pomeni namreč bodisi to, da je odlog za prvo tožnico in tretjega tožnika brez pomena bodisi to, da sodišče breme načela socialne države prelaga na drugega tožnika.

7Zadnji odstavek 3. člena ZST-1 določa, da je v primeru, če morata dve ali več oseb skupaj plačati takso, njihova obveznost nerazdelna. Vendar v primeru, ko je taksna obveznost nekaterim od teh oseb odložena, več ni podan položaj, ko morata dve ali več oseb skupaj plačati sodno takso in zato tudi ni več podlage za nerazdelno obremenitev več oseb. Tožniki v tej pravdi uveljavljala plačilo odškodnine kot razdelno terjatev. Vsak zahteva 1/3 skupnega zneska. Iz tega razloga je pritožbeno sodišče drugo tožniku naloženo taksno obveznost delilo s količnikom 3. Le-to je taksna obveznost, ki odpade nanj.

8Na podlagi pooblastila iz 3. točke 365. člena ZPP je zato pritožbeno sodišče znesek v točki III. izpodbijanega sklepa znižalo na 707,00 EUR.

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------

(1) Zakon o sodnih taksah (Ur. l. RS, št. 37/2008 ter poznejše spremembe).

(2) Zakon o denacionalizaciji (Ur. l. RS/I, št. 27/1991 ter poznejše spremembe).

(3 )Zakon o sodnih taksah (Ur. l. RS, št. 37/2008 ter poznejše spremembe).

(4) Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 – uradno prečiščeno besedilo; ter še poznejše spremembe osnovnega predpisa).