VDSS VDS sodba Psp 524/2005

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Tožnik nosi svoje stroške pritožbe sam.

Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo tožnikov zahtevek, da se

spremeni odločba toženca z dne 2.10.2002 in z dne 19.9.2001 tako,

da ima tožnik pravico do (izplačevanja) družinske pokojnine od

7.2.1994 dalje. Nadalje je odločilo, da tožnik sam nosi svoje

stroške postopka.

Zoper sodbo se pritožuje tožnik preko zakonite zastopnice po

pooblaščeni odvetnici zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega

stanja ter posledično zmotne uporabe materialnega prava.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče po preizkusu zadeve ugotavlja, da je

prvostopenjsko sodišče ob pravilno ugotovljenih bistvenih

dejstvih ter ob pravilni uporabi materialnega prava pravilno

odločilo. Postopkovnih določb, na katere se pazi po uradni

dolžnosti, ni kršilo. Sodbo je obrazložilo z bistveno pravilnimi

dejanskimi in pravnimi razlogi. Pritožbeno sodišče se z njimi

strinja. V izogib ponavljanju jih ne navaja znova. Glede na

pritožbena izvajanja pa poudarja naslednje.

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št.

106/99 s spremembami), kot je to pravilno poudarilo že

prvostopenjsko sodišče, razlikuje med pridobitvijo pravice, ki

nastopi z dnem, ko so izpolnjeni pogoji za pridobitev pravice ter

med začetkom izplačevanja obveznosti na podlagi pravice. Ta pa je

za vse osebe iz 2. odstavka 157. člena zakona vezan na čas

vložitve zahteve pri tožencu, neglede na morebitno prejšnje

izpolnjevanje pogojev ter neglede na razloge, zaradi katerih je

bila zahteva vložena šele kasneje.

Glede na 1. odst. 165. čl. zakona pridobi zavarovanec pravico iz

obveznega zavarovanja z dnem, ko so izpolnjeni pogoji za

pridobitev pravice. Ob dejstvu, da tožnik, roj. 14.10.1993, ni

bil rojen v zakonski zvezi in da je bilo očetovstvo pokojnega

F. D., umrlega dne 6.2.1994, ugotovljeno s pravnomočno sodbo

Okrožnega sodišča v Celju, št. P X/98, z dne 13.12.2000 (87. čl.

Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - Ur. l. RS, št.

15/76 s spremembami; p.b., Ur. l. RS, št. 69/2004), pritožba

pravilno poudarja, da to pomeni obstoj očetovstva pokojnega

F. D. že od tožnikovega rojstva dalje. Zato je sicer zmoten

zaključek prvostopenjskega sodišča, da so bili šele na podlagi

pravnomočne sodbe z dne 13.12.2000 in zato šele tedaj na

tožnikovi strani izpolnjeni pogoji za pridobitev pravice do

družinske pokojnine po pokojnem očetu. Vendar pa to ni imelo

vpliva na pravilnost odločitve prvostopenjskega sodišča, saj je

le-to pri vprašanju presoje, od kdaj dalje je tožnik upravičen do

izplačevanja družinske pokojnine, pravilno uporabilo določbe 164.

ter z njimi v zvezi 157. čl. ZPIZ.

Po določbah 164. čl. zakona se družinskemu članu, ki je uveljavil

pravico do družinske pokojnine po uživalcu invalidske pokojnine,

izplačuje pokojnina pod pogoji iz 157. čl. zakona od prvega dne

naslednjega meseca po prenehanju izplačevanja invalidske

pokojnine umrlemu. 157. čl. določa začetek izplačevanja

pokojnine. Vendar pa se 1. odst. 157. čl. nanaša samo na osebe,

ki so bile (do pridobitve pravice do pokojnine) zavarovane.

Izplačilo pokojnine je namreč praviloma pogojeno s prenehanjem

obveznega zavarovanja, kar pomeni obveznega pokojninskega in

invalidskega zavarovanja. Otrok pa v nobenem primeru ni

pokojninsko in invalidsko zavarovan po starših, pač pa je po

starših samo zdravstveno zavarovan. Zato je zmotno pritožbeno

stališče, da naj bi tožniku, ki naj bi bil že ob rojstvu

zavarovan po pokojnem očetu, zaradi tega pripadala pokojnina že

od prenehanja zavarovanja pokojnega očeta, umrlega 6.2.1994;

torej od prvega naslednjega dne (od 7.2.1994 dalje) po prenehanju

zavarovanja F. D.. Zadeva se mora zaradi obrazloženega presojati

po 2. odst. 157. čl. zakona. Ta določa, da se osebi, ki ob

uveljavitvi pravice ni zavarovana, kar kot že rečeno, pomeni, da

ni pokojninsko in invalidsko zavarovana, pokojnina izplačuje od

prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ za

šest mesecev za nazaj. Ker je nesporno, razvidno pa je to tudi iz

toženčevega spisa (toženčev sprejemni žig na zahtevi tožnikove

zakonite zastopnice za priznanje družinske pokojnine tožniku po

upokojencu), da je zakonita zastopnica zahtevo pri tožencu

vložila 11.7.2001, je toženec ob tem, ko je tožniku priznal

pravico do družinske pokojnine, pravilno odločil, da se le-ta

izplačuje od 1.2.2001 ter je sodišče pravilno razsodilo s tem, ko

je ob ugotovitvi, da je izpodbijana toženčeva odločba zakonita,

tožbeni zahtevek zavrnilo, ker je neutemeljen.

Zaradi vsega obrazloženega je pritožbeno sodišče pritožbo

zavrnilo kot neutemeljeno in s to obrazložitvijo potrdilo

izpodbijano sodbo.

Ker tožnik s pritožbo ni uspel je odločilo tudi, da nosi svoje

stroške za pritožbo sam.