165. člen ZPIZ-1
(Delitev družinske pokojnine)
(1)Če imajo pravico do družinske pokojnine samo člani ožje družine ali samo člani širše družine, pa nekateri od njih živijo ločeno, se na zahtevo upravičencev družinska pokojnina deli na enake dele.
(2)Če imajo pravico do družinske pokojnine tako člani ožje družine kot tudi člani širše družine, nekateri od njih pa živijo ločeno, se družinska pokojnina najprej razdeli na del, ki gre članom ožje družine, in na del, ki gre članom širše družine, nato pa se vsak del razdeli naprej na enake dele, glede na število upravičencev.
(3)Če imajo družinski člani pravico do družinske in vdovske pokojnine, se družinska pokojnina razdeli na enake dele, glede na število družinskih članov.
- VDSS sodba Psp 12/2010Višje delovno in socialno sodišče · 2010
Ker je bil vdovi iz poznejše zakonske zveze pokojnega zavarovanca priznan le 15 % delež vdovske pokojnine, je tožnica kot razvezana vdova, ki je bila po pokojnem zavarovancu uživalka pravice do preživnine, upravičena do preostalega dela vdovske pokojnine, to je do 85 % vdovske pokojnine. V primeru, ko je eden od upravičencev do vdovske pokojnine prejemnik starostne ali invalidske pokojnine in je na podlagi 4. odstavka 123. člena ZPIZ-1 zahteval le del vdovske pokojnine, je namreč preostali del vdovske pokojnine predmet souživanja in v celoti pripada preostalemu upravičencu do vdovske pokojnine.
- VDSS sklep Psp 716/2008Višje delovno in socialno sodišče · 2009
Za nično se izreče odločba, ki jo je izdal organ brez zahteve stranke, pa stranka pozneje ni izrecno ali molče vanjo privolila. Ker je bila zahteva za izdajo odločbe vložena, takšna odločba, kljub temu da ni bilo ugotovljeno, ali je to zahtevo vložila upravičena oseba, ni nična.
- VDSS VDS Sodba Psp 719/2007Višje delovno in socialno sodišče · 2008
Kadar pravico do vdovske pokojnine uveljavita tako zadnja zakonska žena kot nekdanja zakonska partnerica, katere zakon je bil razvezan, pri čemer ena od njih uveljavi le pravico do deleža vdovske pokojnine po 4. odstavku 123. člena ZPIZ-1, druga souživalka nima pravice do celotne razlike med omenjenim uveljavljanim deležem vdovske pokojnine, temveč le pravico do polovice vdovske pokojnine, ki bi ji sicer pripadala v skladu z odmero iz 1. odstavka 123. člena ZPIZ-1.
Sodna praksa
4 odločb navaja ta člen · zadnja 16. 4. 2010Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VDSS sodba Psp 12/2010Višje delovno in socialno sodišče · 16. 4. 2010
Ker je bil vdovi iz poznejše zakonske zveze pokojnega zavarovanca priznan le 15 % delež vdovske pokojnine, je tožnica kot razvezana vdova, ki je bila po pokojnem zavarovancu uživalka pravice do preživnine, upravičena do preostalega dela vdovske pokojnine, to je do 85 % vdovske pokojnine. V primeru, ko je eden od upravičencev do vdovske pokojnine prejemnik starostne ali invalidske pokojnine in je na podlagi 4. odstavka 123. člena ZPIZ-1 zahteval le del vdovske pokojnine, je namreč preostali del vdovske pokojnine predmet souživanja in v celoti pripada preostalemu upravičencu do vdovske pokojnine.
- VDSS sklep Psp 716/2008Višje delovno in socialno sodišče · 8. 4. 2009
Za nično se izreče odločba, ki jo je izdal organ brez zahteve stranke, pa stranka pozneje ni izrecno ali molče vanjo privolila. Ker je bila zahteva za izdajo odločbe vložena, takšna odločba, kljub temu da ni bilo ugotovljeno, ali je to zahtevo vložila upravičena oseba, ni nična.
- VDSS VDS Sodba Psp 719/2007Višje delovno in socialno sodišče · 9. 4. 2008
Kadar pravico do vdovske pokojnine uveljavita tako zadnja zakonska žena kot nekdanja zakonska partnerica, katere zakon je bil razvezan, pri čemer ena od njih uveljavi le pravico do deleža vdovske pokojnine po 4. odstavku 123. člena ZPIZ-1, druga souživalka nima pravice do celotne razlike med omenjenim uveljavljanim deležem vdovske pokojnine, temveč le pravico do polovice vdovske pokojnine, ki bi ji sicer pripadala v skladu z odmero iz 1. odstavka 123. člena ZPIZ-1.
- VDSS VDS sodba Psp 524/2005Višje delovno in socialno sodišče · 19. 1. 2006
Otroku, ki naj bi bil že ob rojstvu zdravstveno zavarovan po pokojnem očetu, družinska pokojnina po 164. členu ZPIZ-1 ne pripada že od prenehanja zavarovanja pokojnega očeta (1. odstavek 157. člena ZPIZ-1), ampak skladno z 2. odst. 157. čl. zakona ZPIZ-1 od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ za šest mesecev za nazaj. 1. odst. 157. čl. ZPIZ-1, ki določa, da se družinska pokojnina izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po prenehanju izplačevanja invalidske pokojnine po umrlemu, se nanaša samo na osebe, ki so bile (do pridobitve pravice do družinske pokojnine) pokojninsko in invalidsko zavarovane, saj je izplačilo pokojnine praviloma pogojeno s prenehanjem obveznega zavarovanja. Zato ne pride v poštev v primeru, ko otrok pridobi družinsko pokojnino, saj otrok ni pokojninsko in invalidsko zavarovan po starših, pač pa je po starših samo zdravstveno zavarovan.