VSRS Sklep III Ips 84/2010

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za (novo) končno odločbo.

Dosedanji potek postopka

1Tožeča stranka je kot imetnica blagovnih znamk „POLI“ in „POLI PP“, pod katerima je prodajala perutninske salame – klobase, izdelane iz piščančjega mesa, v tožbi uveljavljala zahtevek na prepoved uporabe oznake „PIPI“ pri proizvodnji in prodaji istovrstnih perutninskih klobas. Tako je s tožbo zahtevala opustitev proizvodnje in prodaje izdelka podolgovate perutninske klobase (s sirom) z oznako „PIPI“ rdeče-rjave osnovne barve ter z napisi znamke „PIPI“ in drugimi napisi v rumeno-bež barvi na trgih Republike Slovenije, Republike Hrvaške, Republike Bosne in Hercegovine, Republike Srbije in Republike Avstrije; odstop od nadaljnje proizvodnje in plasmaja teh izdelkov na istih trgih; umik spornih izdelkov tožene stranke iz prodajnih verig in trgov v navedenih državah; objavo sodbe na relevantnih trgih prodaje; odškodninski zahtevek v višini 412.849,00 EUR ter povrnitev pravdnih stroškov.

2Sodišče prve stopnje je zavrnilo vse tožbene zahtevke z izjemo zahtevka na prepoved bodoče proizvodnje in plasmaja spornih izdelkov z oznako „PIPI“ v rumeno-bež barvi na trgih Republike Slovenije. Svojo odločitev je utemeljilo na 47., 121. in 121.a členu Zakona o industrijski lastnini (v nadaljevanju ZIL-1).

3Sodišče druge stopnje je na pritožbo tožene stranke sodbo sodišča prve stopnje v ugodilnem delu spremenilo tako, da je zavrnilo vse tožbene zahtevke. Drugače kot prvostopenjsko sodišče je namreč presodilo, da se pri preizkusu sklepčnosti tožbe izkaže, da (tudi) tožbeni zahtevek na prepoved bodoče prodaje in plasmaja spornih izdelkov z oznako „PIPI“ v rumeno-bež barvi na trgih Republike Slovenije glede na zatrjevana dejstva in glede na določbo 47. člena ZIL-1 ni utemeljen. Pritožbo tožeče stranke pa je v celoti zavrnilo.

4Tožeča stranka je zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka (revizijski razlogi iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka 370. člena Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP). Revizijskemu sodišču je predlagala razveljavitev sodb sodišč druge in prve stopnje z vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje, pri tem pa je priglasila stroške revizije.

5Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizijske navedbe

6Bistvo revizijskih navedb se nanaša na zaključek pritožbenega sodišča o nesklepčnosti tožbe, zaradi katerega je zavrnilo vse tožbene zahtevke. Revidentka se namreč sklicuje na kršitev načela kontradiktornosti, saj naj bi ji bila s postopanjem pritožbenega sodišča odvzeta možnost sodelovanja v sodnem postopku oziroma naj bi ji bila „odvzeta priložnost uveljavljanja obstoja dejstev, ki so postala odločilna šele z vidika presoje sodišča druge stopnje“. V zvezi s procesnimi očitki se revidentka sklicuje tudi na „nedopustno“ preoblikovanje tožbenega zahtevka s strani sodišča prve stopnje, pri čemer ne konkretizira nobene absolutne bistvene kršitve pravil pravdnega postopka. Preko očitka zmotne uporabe materialnega prava pa revidentka obširno pojasnjuje, da iz trditvene podlage izhajajo vsi relevantni zakonski znaki 47. člena ZIL-1. Poleg tega izpodbija presojo prvostopenjskega sodišča, ki se nanaša na uporabo 121. člena ZIL-1.

Presoja utemeljenosti revizije

7Iz ugotovitev sodišč prve in druge stopnje izhaja, da ima tožeča stranka pri Uradu za intelektualno lastnino Republike Slovenije (v nadaljevanju Uradu) zaščiteno znamko POLI (št. 9871245) – za izdelke iz piščančjega mesa, ki je sestavljena iz besednega znaka „poli“ v rumeni barvi na rjavi podlagi.

Prav tako ima tožeča stranka registrirano znamko POLI PP (št. 9771884) – za klobase iz piščančjega mesa, ki obsega celovito grafično podobo (embalažo) klobase iz piščančjega mesa ter vsebuje različno kombinacijo rumene, rjave in bele barve z značilnim napisom „poli“ ter različnimi drugimi grafičnimi elementi.

8Na drugi strani pa ima tožena stranka pri Uradu registrirane tri znamke PIPI, ki v seznamu blaga vsebujejo tudi izdelek salamo iz perutninskega mesa. Tožena stranka ima tako pri Uradu registriran besedni znak „PIPI“ (št. 200270424):

PIPI

grafično podobo znaka „pipi“ v rdeče sivi barvi (št. 200270425):

in grafično podobo znaka „pipi“ v črno beli barvi (št. 200270755):

9Za odločitev v tem sporu je bistveno, da je tožeča stranka s tožbo v bistvenem delu od tožene stranke zahtevala, da le-ta preneha „proizvajati in dajati v prodajo izdelek perutninska klobasa, pakiran v dimenzijah 800 g in 400 g, ter 400 g perutninska klobasa s sirom z oznako „PIPI “ v podolgovati klobasi, rdeče-rjave osnovne barve ter napisi znamke „PIPI“ ter drugimi napisi v rumeni-bež barvi“ na relevantnih trgih prodaje. Iz navedenega je razvidno, da je tožeča stranka s tožbenim zahtevkom uveljavljala kršitev znamke POLI PP (št. 9771884), ki predstavlja značilno grafično obliko piščančje salame z znamko P. Prvostopenjsko sodišče je temu delu tožbenega zahtevka ugodilo, medtem ko je pritožbeno sodišče tudi ta del tožbenega zahtevka zavrnilo, in sicer na podlagi presoje o nesklepčnosti tožbe.

10Ker se bistvo revizijskih navedb nanaša na zaključek pritožbenega sodišča o nesklepčnosti tožbe in posledično zavrnitev celotnega tožbenega zahtevka, Vrhovno sodišče uvodoma opozarja na temeljno pravilo o trditvenem bremenu strank. Edini način, da dejstva najdejo pot v dejansko podlago sodbe, je prek navedb strank, v skladu s 7., 180. in 212. členom ZPP.(1) Pri tem pa dodaja, da se v sporih v zvezi z znaki razlikovanja navedbe strank po sami naravi stvari dopolnjujejo z grafičnimi dokazi (slikami, fotografijami), s tem, da pravna narava grafičnih prikazov ni zgolj v dokazovanju trditev strank, temveč tudi v dopolnjevanju same trditvene podlage. Zato priloga s slikami kot grafična primerjava primerljivosti znakov ustrezno dopolnjuje relevantne tožbene navedbe, vezane na prikaz grafične nedistinktivnosti. Ker materialnopravno kritično presojo o enakosti oziroma podobnosti znakov (enega, zaščitenega z znamko, in drugega, ki posega v znamko) opravi sodišče samo, so še posebej pomembni ustrezni grafični prikazi s slikami, ki po svoji pravni naravi tvorijo tako del trditvene podlage kot predstavljajo tudi ustrezen dokaz o resničnosti zatrjevanih dejstev.

11Prav ta dvojna pravna narava grafičnih prikazov (slik, fotografij) v sporih s področja intelektualne lastnine, vezanih na znake razlikovanja, pa je ključna za odločitev v tem revizijskem sporu. Nesklepčnost tožbe namreč pomeni, da utemeljenost tožbenega zahtevka ne izhaja iz dejstev, ki jih je tožeča stranka navedla temu zahtevku v oporo, zaradi česar je njihovo dokazovanje in ugotavljanje brez pomena. Vendar pa je iz izpodbijane sodbe razvidno, da je pritožbeno sodišče svojo presojo o nesklepčnosti tožbe vezalo zgolj na pomanjkljivost tožbenih trditev ter pri tem ni upoštevalo, da so tudi priložene fotografije del trditvene podlage. Zato drži revizijski očitek o zmotni presoji pritožbenega sodišča o nesklepčnosti tožbe zaradi pomanjkljive tožbene konkretizacije grafičnih lastnosti znaka PIPI, ki preko podobnosti z znakom POLI posega v znamko POLI PP. Tožbeno zatrjevanje, da gre za „isto obliko in barvo črk, velikost, barvo in obliko izdelka“, je namreč potrebno umestiti v kontekst priloženega slikovnega gradiva. Na ta način, v povezavi s priloženimi slikami, tožbene navedbe tvorijo ustrezno trditveno podlago za potrebno primerjavo posameznih grafičnih elementov, ki bi lahko utemeljevala (zatrjevano) bistveno podobnost med grafično podobo znaka PIPI in znaka POLI, ki je zaščiten z znamko POLI PP. Ob uporabi priložene „primerjave fotografij“ (priloga A 3) se posledično kot dovolj konkretiziran izkaže tožbeni opis glede bistvene (zatrjevane) podobnosti napisa „POLI“ in „PIPI“ na spornih izdelkih perutninskih klobas („v imenu „POLI“ so 4 črke[,] od katerih sta izraziti prva črka P in zadnja I; [i]zdelek „PIPI“ pa ima ravno tako napis[,] od katerega je prva črka P v mali izvedbi črk (tako kot pri POLI) in zadnja črka I tudi v mali izvedbi črk kot pri POLI s piko“). Hkrati Vrhovno sodišče opozarja, da se je tožeča stranka glede zatrjevane zamenljivosti obeh znakov PIPI in POLI v tožbi sklicevala tudi na naročeno raziskavo (Stopnja zamenljivosti pri prepoznavanju blagovnih znamk Poli in Pipi, priloga A 4). Zatorej je pri presoji o (ne)sklepčnosti tožbe treba tudi to analizo obravnavati kot sestavni del tožbenih navedb. Sicer pa je pritožbeno sodišče ob presoji o nesklepčnosti tožbe pomotoma prezrlo, da se je trditveno breme tožeče stranke spremenilo zaradi aktivnega ravnanja tožene stranke, ki je na tožbo vsebinsko izčrpno odgovorila (list. št. 14-26). Ker se sklepčnost nanaša na vsebinski, materialnopravno vidik tožbe, je namreč individualizacija presplošnih tožbenih navedb mogoča tudi preko aktivnega ravnanja tožene stranke.(2) Z odgovorom na tožbo (v katerem je oporekala tožbenemu opisu obstoja kršitvenega ravnanja) je namreč tožena stranka v bistvenem dopolnila in tudi konkretizirala pomanjkljive tožbene navedbe, česar pa pritožbeno sodišče pri presoji o nesklepčnosti spornega tožbenega predloga ni upoštevalo.

12Iz vsega navedenega izhaja, da je s strani pritožbenega sodišča zavrnjeni del tožbenega zahtevka, ki je vezan na ustavitev proizvodnje in prodaje izdelka perutninska klobasa, pakirane v dimenzijah 800 g in 400 g, ter 400 g perutninske klobase s sirom z oznako „PIPI“ v podolgovati klobasi, rdeče-rjave osnovne barve ter z napisi znamke „PIPI “ v rumeni-bež barvi, dovolj substancirano opisan, da omogoča presojo o kršitvenem ravnanju. Zato je zaključek o njegovi nesklepčnosti in njegova posledična zavrnitev materialnopravno zmotna.

13Ker je pritožbeno sodišče v izpodbijani sodbi tožbo v celoti štelo za nesklepčno, je zmotno uporabilo materialno pravo, zaradi česar je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 380. člena ZPP odločilo, kot izhaja iz prve točke izreka. Sodišče druge stopnje bo moralo v ponovljenem postopku upoštevati zgoraj izraženo pravno naziranje in ponovno opraviti presojo pritožbenih očitkov.

14Vrhovno sodišče še pojasnjuje, da ob revizijskem preizkusu niso bili obravnavani revizijski očitki, ki se nanašajo na zavrnitev zahtevka na umik spornih izdelkov iz gospodarskih tokov, na zavrnitev objave sodbe oziroma na zavrnitev odškodninskega zahtevka, saj je uporaba 121. člena ZIL-1 vezana na ugotovljen obstoj kršitve blagovne znamke iz 47. člena ZIL-1.

15Odločitev o stroških revizijskega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

---.---

Op. št. (1): Sodba Vrhovnega sodišča III Ips 63/2007 z dne 28. 10. 2008.

Op. št. (2): Prim. sodba in sklep Vrhovnega sodišča II Ips 221/2010 z dne 10. 5. 2012; prim. tudi Zobec, J., v Ude, L., in ostali, Pravdni postopek: zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2009, str. 136.