VSRS Sodba XI Ips 43025/2010-620 (XI Ips 91/2010)

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

A.

1Senat Okrožnega sodišča v Krškem je po vloženi obtožnici s sklepom I Ks 43025/2010 z dne 11. 11. 2010 na podlagi drugega odstavka 272. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) zoper obdolžene M. L., M. S., D. K. in B. B. podaljšal pripor iz pripornega razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP, zoper B. B. pa tudi iz pripornega razloga po 1. točki prvega odstavka 201. člena ZKP, zaradi obstoja utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po prvem odstavku 186. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Višje sodišče v Ljubljani je s sklepom I Kp 43025/2010 z dne 18. 11. 2010 pritožbe zagovornikov obdolženih M. L., D. K. in B. B. zavrnilo kot neutemeljene.

2Zoper navedeni pravnomočni sklep je zagovornik obdolženega M. L. pravočasno dne 30. 11. 2010 vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve kazenskega zakona in bistvene kršitve določb kazenskega postopka. Vrhovnemu sodišču je predlagal, da zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da pripor zoper obdolženca odpravi oziroma sklep razveljavi in vrne sodišču v novo odločanje.

3Vrhovni državni tožilec v odgovoru na zahtevo, podanem v skladu z drugim odstavkom 423. člena ZKP dne 16. 12. 2010, predlaga, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije zahtevo za varstvo zakonitosti zavrne kot neutemeljeno. Ne strinja se s trditvami zahteve, da utemeljenost suma, da je obdolženi M. L. storil očitano kaznivo dejanje, temelji le na interpretaciji prepisov telefonskih pogovorov med obdolženima M. L. in B. B. o nakupu droge, saj gre za utemeljeno sklepanje na podlagi navedenih prepisov v povezavi s poročili o tajnem opazovanju, uradnimi zaznamki o zaznavi kaznivega dejanja ter zapisniki o zasegu predmetov. Sicer pa zahteva v tem delu izpodbija dejansko stanje, kot zmotno oziroma nepopolno ugotovljeno, kar ne predstavlja zakonsko dovoljenega razloga za njeno vložitev. O zakonitosti pregleda R. V. pa se je sodišče že izreklo. Pri obdolžencu je podan tudi razlog ponovitvene nevarnosti.

4Odgovor vrhovnega državnega tožilca je bil vročen obdolžencu in njegovemu zagovorniku. Obdolženec se o njem ni izjavil, zagovornik pa v izjavi z dne 17. 12. 2010 vztraja pri navedbah zahteve.

B.

5Po določbah četrtega, prvega in drugega odstavka 420. člena in prvega odstavka 421. člena ZKP lahko zagovornik vloži zoper pravnomočni sklep o podaljšanju pripora po vložitvi obtožnice zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve kazenskega zakona ali bistvenih kršitev določb kazenskega postopka po prvem odstavku 371. člena ZKP, zaradi drugih kršitev postopka pa samo, če so vplivale na zakonitost sklepa. Zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja zahteve ni mogoče vložiti.

6Vložnik zahteve navaja, da zakonski pogoji za odreditev pripora zoper obdolženega M. L. niso izpolnjeni in v izpodbijanih sklepih niti niso obrazloženi, saj se sodišči glede tega sklicujeta le na prejšnje sklepe. Višjemu sodišču očita, da je pritožbene navedbe označilo za irelevantne, ne da bi se do njih opredelilo oziroma jih je napačno povzelo, ker je spregledalo, da so prepisi telefonskih pogovorov in sporočil na nadzorovani številki med obdolženima M. L. in B. B. zgolj napačne interpretacije. Ponovno navaja, da je treba navedene prepise telefonskih pogovorov iz spisa izločiti kot nezakonite, saj je bilo tajno prisluškovanje odrejeno na podlagi nezakonite osebne preiskave zoper R. V. z dne 4. 9. 2010, ko ji je bila zasežena droga. Zato ne sprejema zaključka pritožbenega sodišča, ki je na enake pritožbene navedbe odgovorilo, da je bilo o nezakonito pridobljenih dokazih v postopku že odločeno.

7Vrhovno sodišče ugotavlja, da je trditve o neobstoju utemeljenega suma kot neutemeljene zavrnilo že s sklepom XI Ips 43025/2010-59/2010 z dne 27. 7. 2010. Očitkom, da v izpodbijanih sklepih niso navedeni konkretni zakonski razlogi za podaljšanje pripora, pa ni mogoče pritrditi. Vrhovno sodišče je že večkrat navedlo, da v primeru, ko je utemeljen sum, da je določena oseba storila kaznivo dejanje, že ugotovljen s pravnomočnim sklepom o preiskavi, sodišče njegov obstoj le preizkuša, kar pomeni, da presodi, ali se je stopnja ugotovljenega suma od pravnomočne ugotovitve spremenila. V skladu s tem je zunajobravnavni senat v napadenem pravnomočnem sklepu ugotovil, da dejstva in dokazi, pridobljeni v fazi preiskave, utemeljenega suma, ki izhaja iz pravnomočnega sklepa o uvedbi preiskave I Kpr 43025/2010 z dne 6. 7. 2010, niso ovrgli, ampak so ga le še utrdili. V sklepu so navedeni tudi konkretni razlogi, s katerimi je obrazložen utemeljen sum, da naj bi obdolženi M. L. storil kaznivo dejanje po prvem odstavku 186. člena KZ-1. Sklicuje se na prepise telefonskih pogovorov na nadzorovani številki obdolženega B. B., poročila o tajnem opazovanju za dne 25. 1. 2010, 4. 2. 2010, 5. 2. 2010 in 4. 3. 2010, analizo telefonskega prometa, uradni zaznamek o zaznavi kaznivega dejanja z dne 4. 3. 2010, zapisnik in potrdilo o zasegu predmetov obdolženemu B. B., poročilo o kriminalistično tehničnih ugotovitvah z dne 5. 3. 2010, zapisnik o preiskavi stanovanja in drugih prostorov po odredbi sodišča, potrdilo o zasegu predmetov, album fotografij ter izpovedbo priče M. V. Vrhovno sodišče ugotavlja, da pri tem ne gre le za naštevanje doslej zbranih podatkov in dokazov, temveč za oceno njihove vsebine, na podlagi katere je sodišče sklepalo na potek inkriminiranih dogodkov in v posledici tega na izkazanost utemeljenega suma. Na podlagi poročil o tajnem opazovanju je ugotovilo, da naj bi obdolženi M. L. v času od 25. 1. 2010 do 4. 3. 2010 dvakrat v L. in dvakrat v Š. obdolženemu B. B. prodal heroin in kokain, iz prepisov telefonskih pogovorov pa, da sta se obdolžena o prodajah dogovarjala po telefonu v šifriranem pogovoru (stran 5 sklepa). Višje sodišče v Ljubljani se je v celoti opredelilo do pritožbenih navedb zagovornika obdolženega M. L. (stran 3 sklepa), ki jih je utemeljeno zavrnilo in pritrdilo navedenim ugotovitvam izpodbijanega sklepa glede obstoja utemeljenega suma, saj je ta razviden iz prepisov telefonskih pogovorov na nadzorovani številki B. B. Glede na to, da je zakonitost zasega droge R. V. presojala že preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Krškem v sklepu I Kpr 43025/2010 z dne 29. 9. 2010 o zavrnitvi zahtev zagovornikov obdolžencev za izločitev nezakonitih in nedovoljenih dokazov in posledično za odpravo pripora, pa je utemeljena tudi ugotovitev pritožbenega sodišča, da je bilo v zvezi z zatrjevanjem domnevno nezakonito pridobljenih dokazov v postopku že odločeno. Glede na navedeno Vrhovno sodišče ugotavlja, da sta sodišči v izpodbijanih sklepih navedli konkretne razloge za obstoj utemeljenega suma. Kolikor zagovornik graja obtožnico oziroma drugače ocenjuje v preiskavi izvedene dokaze in navaja, da utemeljeni sum temelji zgolj na interpretaciji telefonskih pogovorov, ne uveljavlja kršitve materialnega ali procesnega zakona, ampak zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, zaradi česar pa po določbi drugega odstavka 420. člena ZKP ni mogoče vložiti zahteve za varstvo zakonitosti.

8Sodišče je prav tako v celoti in argumentirano utemeljilo obstoj pripornega razloga iz 3. točke prvega odstavka 201. člena ZKP. Zahteva neutemeljeno zatrjuje, da je zunajobravnavni senat obstoj ponovitvene nevarnosti utemeljil zgolj na predkaznovanosti obdolženega M. L., ker je navedel, da gre za specialnega povratnika, saj je zaključek, da prodaja mamil obdolženemu pomeni potreben vir zaslužka za njegov način življenja, napravil na podlagi okoliščin, da je obdolženi brez zaposlitve in lastnega premoženja ter se preživlja s socialno pomočjo. Upošteval je tudi težo očitanega kaznivega dejanja in visoko zagroženo kazen. Tudi upoštevanje zasega sadik konoplje, najdenih pri obdolžencu, kot relevantnega za utemeljitev pripornega razloga, je po oceni Vrhovnega sodišča utemeljeno, saj njena večja količina v povezavi z očitanimi prodajami trde droge vendarle kaže na nevarnost ponavljanja preprodaje drog, katere posledica je povzročanje nevarnosti za zdravje in življenje uživalcev. Glede na v izpodbijanih sklepih navedene subjektivne in objektivne okoliščine Vrhovno sodišče ugotavlja, da je pri obdolženemu M. L. priporni razlog ponovitvene nevarnosti podan.

9Vrhovno sodišče glede na vse navedeno ugotavlja, da niso podane v zahtevi uveljavljene kršitve določb ZKP, zaradi česar je zahtevo za varstvo zakonitosti zagovornika obdolženega M. L. v skladu z določilom 425. člena ZKP zavrnilo kot neutemeljeno.